14. 6. 2023 je v Ljubljani potekal posvet na temo vloge občin pri pripravi in izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).
Združenje mestnih občin Slovenije je ob podpori Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) organiziralo dogodek na temo predstavitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in vloge občin.
NEPN predstavlja enega pomembnejših korakov k implementiranju ukrepov in doseganju ciljev podnebne nevtralnosti, ki se v praksi najbolj vidno izvajajo na lokalni ravni. Lokalne skupnosti so ključni akter pri izvajanju NEPN ter širše pri prehodu Slovenije v podnebno nevtralnost. Ključna vprašanja, ki so bila na posvetu izpostavljena so bila, kako bo NEPN prispeval k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, bolj trajnostnim rešitvam v prometu, gospodinjstvih in industriji, ter na katerih področjih je vloga lokalnih skupnosti najbolj v ospredju.
Posvet je otvoril podžupan Mestne občine Ljubljana, g. Boštjan Koritnik, ki je pozdravil navzoče in izpostavil vlogo mest pri doseganju podnebne nevtralnosti.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za podnebne politike na MOPE, g. Andrej Gnezda, je podnebno nevtralnost označil za skupno misijo, v kateri morajo sodelovati vsi, vključno z mesti, ki so pri tem pomemben deležnik. Med področji iz NEPN, ki so za občine najbolj relevantni, je izpostavil obnovljive vire energije, trajnostno mobilnost in JPP, energetska učinkovitost stavb in razogljičenje daljinskih sistemov ogrevanja. Ukrepe za doseganje tega cilja, vključno z ukrepi iz NEPN, terjajo veliko sredstev, a so hkrati priložnosti, da bodo mesta nudila boljšo kakovost življenja. Država usmerja vse več sredstev v podnebno nevtralnost in se bo trudila podpirati, tudi finančno, mesta na tem področju.
Predstavnik Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, g. Pedro Bizarro, je predstavil zgodovino in delovanje konvencije, ki združuje že preko 11.000 mest in regij. V zvezi z NEPN je izpostavil obveznost držav članic, da vodijo večnivojski podnebni in energetski dialog, kar nujno vključuje tudi mesta in občine. Pri tem bo Konvencija županov še naprej nudila podporo lokalnim oblastem za učinkovito sodelovanje z državnimi organi pri pripravi posodobitve NEPN.
V prvem delu je bil dogodek namenjen seznanitvi s celotnim procesom priprave NEPN. Predstavniki MOPE in konzorcija, so predstavili sam proces priprave in sprejemanja NEPN ter vsebino načrta, ki vsebuje pet razsežnosti (razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, vzpostavitev notranjega trga energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost).
Danijel Crnčec iz MOPE je izrazil željo po bolj aktivnem in širokem sodelovanju občin v procesu posodobitve NEPN. Čeprav mora država prvi osnutek posodobitve NEPN posredovati do konca junija, se bo poglavje o politikah in ukrepih, kjer so pomembni konkretni predlogi občin, pripravljalo čez poletje. Zato je čas ravno pravšnji, da občine sporočijo čim več predlogov.
Pripravljavci NEPN-a so povedali, da ima Slovenija kot najpomembnejše cilje zmanjšati emisije TGP na vseh področjih za 27% napram letu 2005, doseči vsaj 30–35 odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, ne več kot 52 TWh končne rabe energije do leta 2030, dosegati prihranke energije pri končnih odjemalcih, nadaljevati s spodbujanjem naložb energetske prenove stavb, spodbujati nove energetske tehnologije, zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, kot npr. 85% oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100% do leta 2040, zmanjšati energetsko revščino za slabe 3% in povečati vlaganja v raziskave in razvoj v višini najmanj 3 % BDP do leta 2030 (od tega 1 % BDP javnih sredstev). Predstavniki MOPE so izpostavili, da je za dosego EU ciljev absolutno potrebno zmanjšati porabo energije v sektorju prometa, pospešeno uvajati rabo sončne in vetrne energije, zagotoviti diverzifikacijo virov in dobavnih poti ter razogljičiti oskrbo z zemeljskim plinom.
Predstavljeni so bili tudi predlogi regulativnih sprememb ter zakonodaja, tako na evropski kot nacionalni ravni, ki vpliva na izvajanje NEPN in ukrepe občin. Med drugim je bilo govora o celostnem prometnem načrtovanju, o vlogi lokalnih energetskih konceptov, o direktivi o kakovosti zunanjega zraka ter predlogu Zakona o energetski politiki.
Predstavnik ZMOS-a, Izidor Jerala, je uvodoma poudaril, da bodo mestne in druge občine verjetno izvajale pomemben delež ukrepov iz NEPN, saj že v splošnem izvajajo med 40 in 50 % javnih investicij. Zato je vključujoča priprava posodobitve NEPN pomembna. Ukrepi, ki jih vključuje NEPN, pomenijo velik finančni zalogaj za lokalne skupnosti, zato je ključnega pomena, da se vnaprej jasno definira finančne vire, ki bodo na voljo mestom, da lahko ta ustrezno načrtujejo izvedbo projektov.
Predstavitvam je sledila razprava in izmenjava stališč med pripravljavci NEPN-a in prisotnimi s skupnim zaključkom, da je področje energetike in podnebnih sprememb zelo kompleksno, izpostavljeno mnogim dejavnikom in da je potrebno nadaljevati komunikacijo med državo in mestnimi občinam ter drugimi akterji za uspešno dosego EU ciljev oziroma podnebne nevtralnosti. Ob zaključku dogodka je bilo dogovorjeno, da ZMOS spodbudi mestne občine k udeležbi pri pripravi posodobitve tretjega poglavja NEPN, ki določa politike in ukrepe.
