Posvet o prihodnosti razvoja Kohezijske regije Zahodna Slovenija

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je 18. septembra 2020 potekal posvet o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in razvoju kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS). Slednja se bo soočala tako z manjšim obsegom sredstev kot tudi z nižjo stopnjo sofinanciranja, pri tem pa so v KRZS številna območja, ki so po stopnji razvitosti daleč od kazalnikov, ki veljajo za regijo kot celoto.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, je izpostavil pomen ustanovitve pokrajin za boljše črpanje evropskih sredstev. Predsednik Vlade Janez Janša in minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (EKP), sta za naslednjo finančno perspektivo napovedala pripravo ločenih operativnih programov, in sicer posebej za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in posebej za Vzhodno Slovenije (KRVS), ob tem pa bo pripravljen še poseben program za sredstva Kohezijskega sklada. Obenem bo država zagotovila dodatna sredstva za manj razvita območja v KRZS in jim na ta način omogočila enako stopnjo sofinanciranja projektov, kot bo veljala za KRVS (tj. predvidoma 85 % upravičenih stroškov). Razkorak sredstev med obema regijama bo država omilila tudi z uporabo sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter z vključitvijo dveh dodatnih območij iz KRZS, ki bodo lahko črpala sredstva iz sklada za pravični prehod. 

Lilijana Madjar, predsednica razvojnega sveta KRZS, je opozorila na heterogenost regije, kjer statistični kazalniki ne odražajo dejanske stopnje razvitosti celotnega območja. Poudarila je, da bo razmerje sredstev med obema regijama, ki je trenutno približno 40:60, v prihodnje zgolj 25:75. Predstavila je pobude razvojnega sveta KRZS Vladi, med drugim programiranje EKP v okviru enega operativnega programa za celo državo, prerazporeditev 15 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v KRZS, ohranitev obstoječih teritorialnih mehanizmov, uvedbo nacionalnega sofinanciranja Interreg projektov ter zagotovitev sistemskih nacionalnih virov za izvajanje regionalne politike, ki že vrsto let sloni izključno na evropskih sredstvih.

Potrebe posameznih razvojnih regij, ki tvorijo KRZS, so predstavili Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina za Goriško regijo, Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj za Gorenjsko regijo, Danilo Markočič, župan Občine Izola za regijo Istra-Brkini-Kras in Metod Ropret, župan občine Brezovica za Ljubljansko urbano regijo.

Posnetek celotnega posveta je dostopen na tej povezavi.