Konec novembra je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani potekal posvet ob 25-letnici lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, na katerem sta sodelovala tudi predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni in vodja strokovne službe ZMOS dr. Miloš Senčur.

Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je zagotovila lokalno samoupravo vsem prebivalcem Republike Slovenije, s čimer se je le-ta pridružila sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo neposredno in posredno pravico državljanov, da sodelujejo pri upravljanju lokalnih zadev javnega značaja. Naslednji odločilen korak je bil sprejem krovnega zakona o lokalni samoupravi decembra 1993, izvedbeni temelji za izpeljavo reforme lokalne samouprave pa so bili postavljeni s sprejemom Zakona o referendumu za ustanovitev občin leta 1994. Lokalna samouprava je tako v novi podobi začela delovati januarja 1995. S prvim januarjem 1995 je namreč začelo delovati 147 novih občin v katerih so mesec prej potekale prve lokalne volitve po osamosvojitvi.

Posvet se je pričel s strokovnim panelom, na katerem so strokovnjaki s področja lokalne samouprave odprli kar nekaj izhodišč za razpravo ter prikazali delovanje slovenske lokalne samouprave tudi v primerjalni perspektivi z drugimi evropskimi državami. Na okrogli mizi “Slovenske občine kot nosilke lokalne samouprave” pod moderatorstvom doc. dr. Simone Kukovič so župani spregovorili o preteklih dosežkih občin ter predstavili dobre prakse (so)delovanja, opozorili pa so tudi na težave in anomalije, s katerimi se pri vodenju občin vsakodnevno srečujejo. Popoldanska okrogla miza je bila namenjena prihodnosti lokalne samouprave v Sloveniji. Župani in drugi gostje so se pod moderatorstvom prof. dr. Mira Hačka razgovorili o izzivih ustanavljanja pokrajin, problemih, povezanih z nezadostnim financiranjem občin ter problematičnem odnosu med državo in občinami.

Dr. Miloš Senčur je na posvetu izpostavil vprašanja nezdružljivost funkcij, prenosa državnih nalog na občine v izvirno ali preneseno pristojnost, gospodarsko razvitost občin (možnost ustanavljanja družb) in problem varstva lokalne samouprave. Ob jubileju lokalne samouprave je izšel tudi zbornik “Petindvajset let lokalne samouprave v Republiki Sloveniji”, ki je prosto dostopen na tej povezavi. Zbornik vključuje prispevek dr. Senčurja, v katerem je poudarek tudi na neurejenem položaju mestnih občin in na še vedno neuresničeni odločbi Ustavnega sodišča iz leta 1996, po kateri bi moral zakonodajalec z zakonom predpisati posebne pristojnosti mestnih občin, ki se nanašajo na razvoj mest.

25. 11. 2019 je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad izdala odločitev o podpori za projekt Mestne občine Velenje (MOV) “CTN Revitalizacija starotrškega jedra”.

S projektom bo MOV revitalizirala del degradiranega urbanega območja z novogradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta in ureditvijo trga. V novo zgrajenem objektu, ki bo namenjen mladim umetnikom, je predvidenih nekaj ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviščni prostori, co-working kreativcev, v pritličju manjši gostinski lokal in na podstrešju dve stanovanji. Celostna sanacija območja vključuje tudi sanacijo potrebne infrastrukture in spremembo prometnega režima, pri kateri bo uveden nov dvosmerni promet ter odstranjena obstoječa cesta skozi starotrško jedro, kar bo zmanjšalo frekvenco prometa. Celostna sanacija bo območje preuredila v lep trg s pogledom na Velenjski grad, s čimer bo obujeno starotrško vzdušje v tem najstarejšem delu našega mesta, ki ga je ta predel nekoč že imel.

Celotna vrednost investicije je 2,9 milijona evrov, od tega bo projekt sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije v vrednosti 1,5 milijona evrov.

V okviru mehanizma CTN gre za 46. potrjeni projekt mestnih občin s katerimi se uresničujejo trajnostne urbane strategije. Vrednost vseh potrjenih projektov je preko 160 milijonov evrov, vrednost sofinanciranja iz mehanizma CTN pa je preko 94,5 milijonov evrov. Na ravni mehanizma CTN je tako mestnim občinam dodeljenih preko 67 % vseh sredstev. Vsi potrjeni projekti iz mehanizma CTN so dostopni na tej povezavi.

V novomeški Knjižnici Mirana Jarca je v četrtek, 14. 11. 2019, potekal jesenski Urbani forum, ki sta ga organizirala Ministrstvo za okolje in prostor in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto (MONM). Forum je bil posvečen zelo aktualni temi o pomembnosti razvoja celovitega potniškega prometa, ki dobro izkorišča možnosti železniškega prometa. Ključen zaključek foruma je bil, da lahko preidemo v brezogljično družbo in razbremenimo zasičene ceste le z učinkovitim regionalnim železniškim potniškim prometom, ki bi bil umeščen v zgoščena urbana območja ob avtocestnem križu.

Med govorci na forumu, ki jih je uvodoma nagovoril gostitelj, župan MONM in predsednik ZMOS Gregor Macedoni, so bili predstavniki nevladnih organizacij, občin, Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, Slovenskih železnic ter hrvaške Karlovške županije, s katero občine ob dolenjski železnici razvijajo skupen čezmejni projekt revitalizacije omenjene proge. Udeležence Urbanega foruma je nagovorila tudi generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan. Poudarila je, da je tako za konkurenčnost naših mest  kot za kakovost bivanja vseh prebivalcev Slovenije pomembno, da promet urejamo celovito in se odločimo za prehod na trajnostno mobilnost. Izpostavila je, da »odločitev za prehod na trajnostno mobilnost države in občin je odločitev, ki bo oblikovala prihodnost planeta. Železnica, njene postaje morajo postati stičišča javnega in osebnega prevoza, kolesarjev in peščev. Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da takega prehoda ne moremo doseči brez sodelovanja z mesti in občinami in brez medsektorskega povezovanja. Delovati moramo bolj aktivno, kar kažejo tudi številne pobude občin in občanov. Tudi v Novem mestu si skupaj z drugimi občinami ob dolenjski železniški progi prizadevajo za njeno revitalizacijo. Zato ni slučaj, da se danes srečujemo v tem gospodarsko in kulturno živahnem mestu.«

Udeleženci foruma so se strinjali, da je doseganje podnebnih ciljev, večanje konkurenčnosti mest in kakovosti bivanja odvisno od dobre medsebojne povezanosti mest in povezanosti mest z zaledjem, pri čemer mora biti najširšemu krogu prebivalcev dostop do storitev zagotovljen predvsem z avtomobilu alternativnimi oblikami prometa.

Medsebojne povezave in dnevna potovanja prebivalcev Slovenije še vedno temeljijo na rabi osebnega vozila. Trend se celo stopnjuje, zato v evropskem merilu izrazito zaostajamo in odstopamo pri ponudbi okoljsko sprejemljivih prometnih povezav, ki se navezujejo na hrbtenico posodobljenih in dopolnjenih regionalnih in glavnih železniških potniškim povezav. Družba, ki v času nujnega prilaganja podnebnim spremembam svoj razvoj temelji na rabi osebnih vozil, eksterne stroške prenaša na prebivalce in bodoče generacije. Ocenjuje se, da se je letni delež stroškov prometa v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih podvojil.

Prevladalo je mnenje, da nas je v Sloveniji dovolj za kakovosten javni potniški promet (JPP), vprašanje pa je, ali je tudi dovolj volje pri odločevalcih v podporo razvoja omrežja potniških železnic, ki bo z omrežjem mestnega JPP ponudil sprejemljivo alternativo rabi osebnih motornih vozil. Urejanje celovitega javnega in železniškega potniškega prometa namreč presega možnosti načrtovanja na ravni posameznega mesta ali občine, zato je nujno bolje povezati delovanje države in občin, obenem pa je treba zagotoviti usklajenost prometnega in prostorskega načrtovanja. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 mora vzpodbujati razvoj oblik trajnostne mobilnosti, ki slonijo na intermodalnosti, povezovanju tirnega in cestnega javnega potniškega prometa, kolesarjenja in osebnega motornega prometa

Pri tem je ključno, da razvoj železniške infrastrukture postane prioriteta tako na vladni, kot tudi na lokalni ravni. Potrebna je prevetritev prometne politike in oblikovanje nove resolucije o nacionalnem programu razvoja železniškega prometa, ki je prvi pogoj za usmerjanje investicij v železniško infrastrukturo. Ob tem je potrebno vzpostaviti sistem financiranja, ki vključuje vse razpoložljive možnosti (nepovratna in povratna evropska sredstva, bančna posojila, nacionalna in lokalna vlaganja) ter tako – neodvisno od aktualne vlade – zagotoviti sistemski vir vlaganj v železnice za naslednjih 30 let.

Izzivi na tem področju so seveda veliki, saj se železnice v Sloveniji danes srečujejo s številnimi problemi, kot so nizek tehnični nivo omrežja, zastarel vozni park, premajhne kapacitete, nizka komercialna hitrost in neustreznost voznih redov ter nezadostna in neenakomerna pokritost območij, ki potrebujejo povezave z JPP. A udeleženci foruma so bili enotni, da prave alternative ni: če želimo preiti v brezogljično družbo in razbremeniti avtoceste, ki so z vsakodnevnimi zastoji tudi same postale neučinkovit način transporta, bodo potreben korenite spremembe, ki se morajo začeti danes. Kot je poudaril dr. Matej Ogrin iz NVO Koalicije za trajnostno prometno politiko: »Če smo zgradili avtoceste v 40 letih, bi lahko v 30 letih tudi prenovili in dogradili železnice.«

ZMOS je v vlogi posredniškega organa za izbor operacij mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) danes, 15. 11. 2019, objavil Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij prednostne naložbe 6.3 z mehanizmom CTN, št. 303-13/2019. Rok za predložitev vlog je 16. 12. 2019.

Predmet povabila so operacije, ki bodo prispevale k realizaciji ukrepov iz trajnostnih urbanih strategij (TUS) na področju izboljšanja urbanega okolja in urbane revitalizacije. Upravičenci do sredstev iz mehanizma CTN za prednostno naložbo 6.3 so mestne občine, ki imajo sprejete TUS in izvedbeni načrt TUS. V primeru projektov, ki bodo k urbani revitalizaciji prispevali s prenovo ali novogradnjo stanovanj, so upravičenci tudi javni stanovanjski skladi v 100 % občinski lasti in neprofitne stanovanjske organizacije v skladu s stanovanjskim zakonom v 100 % občinski lasti.

Razpisanih je skoraj 23 milijonov evrov, od tega zagotavlja Evropski sklad za regionalni razvoj 80 % sredstev, preostalih 20 % pa predstavljalo sredstva proračuna Republike Slovenije. Višina sofinanciranja znaša do 80 % upravičenih stroškov. Povabilo je v osnovi namenjeno večjim projektom, katerih investicijska vrednost presega 1 milijon evrov, in ki bodo imeli večji in celostni vpliv na revitalizacijo urbanih središč, hkrati pa bodo sredstva namenjena tudi izvajanju vsebin oziroma programov na revitaliziranih območjih.

Dokumentacija povabila je dostopna na tej povezavi.

V okviru izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za trajnostni urbani razvoj je organ upravljanja, tj. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, včeraj potrdil tri projekte mestnih občin.

V Mestni občini Celje je odločitev o podpori prejel projekt P+R Ulica XIV. divizije, ki bo iz Kohezijskega sklada in sredstev proračuna Republike Slovenije prejel približno 230.000 evrov. Investicija, katere celotna vrednost je približno 360.000 evrov, predvideva izgradnjo 35 parkirnih mest za osebna motorna vozila, pri čemer bodo tri parkirna mesta namenjena invalidom, štiri pa voznikom električnih avtomobilov. Urejenih bo 35 stojal za kolesa iz sistema javne izposoje koles – KolesCE. V neposredni bližini so predvideni tudi servisno stojalo za nujna popravila koles, varovana pokrita kolesarnica za pet koles in osem parkirnih mest za avtodome. Predvidena je tudi polnilna postaja za električne avtomobile.

V Mestni občini Maribor so prejeli potrditev projekta Obnova Skate parka. Projekt je vreden približno 630.000 evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev proračuna Republike Slovenije pa bo sofinanciran v vrednosti približno 480.000 evrov. Namen projekta je revitalizacija območja obstoječega skate parka, ki bo dostopno vsem uporabnikom, kar bo imelo pozitiven vpliv na medgeneracijsko druženje in oživitev širšega področja. Območje tako ne bo več predstavljalo opuščene rabe, temveč urejeno okolico, uporaben objekt ter novi poligon za izvajanje športnih dejavnosti. Projekt bo prispeval 9.937m² revitaliziranih površin.

V Mestni občini Velenje je organ upravljanja potrdil projekt CTN Stari trg, katerega namen je revitalizacija degradiranega urbanega dela mesta, ki je spregledano in opuščeno. Območje predstavlja neizkoriščen potencial, zato se bo z izvajanjem urbane prenove spodbujalo reaktivacijo prostih in slabo izkoriščenih površin znotraj mesta. Projekt obsega rušitev obstoječega objekta in novogradnjo. Vsebinski namen je pridobitev novih poslovnih površin za obrtno dejavnost. Celoten objekt bo po končani gradnji na voljo novim podjetjem in obrtnikom za izvajanje različnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, ki bodo spodbujale razvoj drobnega gospodarstva ter obrti v starem mestnem jedru. Celotna vrednost projekta je približno 1,56 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev proračuna Republike Slovenije bo sofinanciranje v vrednosti 1,23 milijona evrov.

Z mehanizmom CTN je tako potrjenih že 41 projektov mestnih občin za trajnostni urbani razvoj v vrednosti sofinanciranja približno 59 % vseh sredstev.