19. 4. 2021 je SVRK izdal odločitev o podpori za projekt Mestne občine Maribor “Brv Lent-Tabor”. Iz mehanizma CTN bo mestna občina prejela približno 3,3 milijona evrov (Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija), medtem ko je vrednost celotne investicije ocenjena na 4,5 milijona evrov.

Cilj izgradnje brvi je skrajšati poti v mestnem središču in urediti varne in ločene povezave za pešce in kolesarje. Z izgradnjo brvi bosta nabrežji postali uporabna povezava med mestnim središčem na levi strani Drave ter bolnišnico, stanovanjskimi predeli in šolami na desnem bregu. Brv bo pripomogla k boljši vpetosti obeh nabrežij v mrežo peš in kolesarskih povezav ter k povezavi dediščine preteklosti z vizijo prostora v prihodnosti.

Pomemben cilj gradnje nove peš in kolesarske brvi je tudi oživitev nabrežij na Lentu in Taboru. Nabrežji danes znotraj mesta funkcionirata vsako zase. Ponovna vzpostavitev prečnih poti in neposredna povezava nabrežij sta med ključnimi ukrepi za oživitev Lenta in Tabora.

Objekt bo postavljen vzporedno z obstoječim Starim mostom čez Dravo. Most se bo raztezal čez 132,80 metrov med obema obrežjema reke Drave, širok bo 4,8 m.

Projekt, v okviru katerega bo revitaliziranih 1.120 m2 degradiranih urbanih površin, uresničuje trajnostno urbano strategijo Maribora.

Brv Lent-Tabor

14. maja bo med 10. in 14. uro v Mariboru in preko spleta potekal strokovni Urbani forum z naslovno temo “Zelene in varne stavbe naših mest: Energijska učinkovitost – Potresna varnost – Celovita prenova stavb”.

ZMOS v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in GFS inštitutom od leta 2015 organizira Urbane forume. S forumi krepimo sodelovanje med ključnimi akterji urbanega razvoja (MOP in drugi resorji, mesta, občine, stroka, gospodarstvo in javnost). Urbani forum osvetljuje potrebe slovenskih mest, njihov pomen za trajnostni razvoj države, ponuja rešitve za izzive mest in podpira mreženje ter sklepanje partnerstev za uspešnejše izvajanje projektov v občinah. En od letnih dogodkov obravnava aktualne teme na strokovni ravni, drugi na politični ravni.

Osrednja tema letošnjega strokovnega foruma bo, kako z novogradnjami in celovitimi prenovami do okolju prijaznih, udobnih in varnih stanovanjskih in drugih stavb. Zahteve EU in države po razogljičenju se nanašajo tudi na stavbni fond. Zahteve za gradnjo in prenovo stavb glede energijske učinkovitosti se bodo zato v prihodnje predvidoma zaostrile. Država je že sprejela in pripravlja tudi nove predpise na tem področju. Ti bodo vplivali na izvajanje in financiranje prenov obstoječih stavb ter gradnjo novih. To bo predstavljalo izziv tudi za občine, npr. pri obnovi javnih stavb, zagotavljanju javnih najemnih stanovanj itd. Slovenija leži na območju, ki je potresno precej ogroženo, kar je pomemben izziv za pripravo usmeritev in prihodnjih aktivnosti, saj je del obstoječega stavbnega fonda potreben tudi statične prenove. Da bomo ustvarili kakovostno bivalno okolje, poskrbeli za okolje in zmanjšali naš vpliv na podnebne spremembe, je pri prenovi stavb smiselno delovati celovito. Eden od poudarkov foruma bo zato tudi izvajanje celovitih prenov, ki povezujejo statično, energetsko, funkcionalni in arhitekturno ureditev stavb.

Ključni poudarki o katerih bomo razpravljali na forumu:
– Energijska učinkovitost stavb: nacionalne in EU zahteve za energijsko učinkovitost stavb; načrtovane in sprejete novosti pri nas; praksa pri novogradnji ali pri prenovi, obveznosti občin pri gradnji in celoviti energetski prenovi javnih in stanovanjskih stavb.
– Potresna varnost: stanje stavbnega fonda v mestih, protipotresna sanacija stavb, možne rešitve.
– Povezovanje funkcionalne, energetske, statične idr. prenove stavb.
– Možnosti financiranja: mehanizmi za financiranje prenov in gradenj energijsko varčnih in potresno varnih stavb.

Vabimo vas, da si rezervirate termin za udeležbo na dogodku, ki bo glede na epidemiološko situacijo potekal v hibridni varianti, tj. preko spleta in z lokacije v Lutkovnem gledališču Maribor. Predvideni program je dostopen tukaj.

Predsednik ZMOS in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je v petek, 12. 3., opravil intervju za RTV SLO (Poročila ob 17h). 

V nastopu je najprej opozoril na 141. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa izvirno pristojnost mestnih občin za naloge iz državne pristojnosti, ki se tičejo razvoja mest. O tem je odločilo Ustavno sodišče že davnega leta 1996, ko je napisalo, da se mestne občine razlikujejo od ostalih občin in pa predvsem, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja.

Predsednik je povedal, da si ZMOS že od ustanovitve prizadeva za uresničitev te ustavne določbe in da bo proaktivno pristopil k pripravi nabora nalog, ki bi morale preiti v pristojnost mestnih občin, ker se tičejo razvoja mest. Obenem pa bo ZMOS k pripravi takega nabora pozval tudi Vlado in ministrstva. Čeprav bo končni nabor šele oblikovan, se kot ena izmed ključnih razvojnih nalog omenja izdaja gradbenih dovoljenj, pa tudi naloge s področja stanovanjske politike in prometa.

Rakovec je v imenu ZMOS izrazil tudi podporo noveli Zakona o lekarniški dejavnosti in Zakona o vrtcih, saj krepita avtonomijo občin in odpravljata nekatere anomalije, kot je obvezno financiranje zasebnih vrtcev brez možnosti vpliva na njihovo ustanavljanje in delovanje ter omejitve pri ustanavljanju lekarn.

V torek, 2. 3. 2021, je v Kranju potekala 31. redna seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS). Župani mestnih občin so sprejeli program dela združenja in se zavzeli za večje pristojnosti mestnih občin na področju razvoja mest, skladno z Ustavo Republike Slovenije.

Novi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je županom predstavil program dela združenja za leto 2021. Poudarek bo na uresničevanju 141. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa izvirne pristojnosti mestnih občin za državne naloge, ki se tičejo razvoja mest. Ta člen ustave, kljub že leta 1996 sprejeti odločbi Ustavnega sodišča,[1] v zakonodaji in praksi ni uresničen. Mestne občine bodo v bližnji prihodnosti oblikovale predlog nabora nalog, ki bi morale glede na Ustavo preiti na mestne uprave, kot je na primer izdajanje gradbenih dovoljenj. Hkrati pa bo ZMOS pozval Vlado in Ministrstvo za javno upravo, da v sodelovanju z drugimi ministrstvi oblikujejo ustrezne zakonodajne predloge, ki bodo vključevali tovrstne naloge. Skupščina je poudarila, da je to vprašanje izjemno pomembno tudi v luči sprejemanja pokrajinske zakonodaje.

Skupščina se je na seji seznanila s stanjem izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), v okviru katerega je zagotovljenih 139 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev za izvajanje projektov trajnostnega urbanega razvoja. Do konca februarja je bilo potrjenih 56 projektov v skupni investicijski vrednosti preko 180 milijonov evrov, ki bodo prejeli preko 100 milijonov evrov sofinanciranja. Mehanizem se izvaja uspešno, mestne občine bodo počrpale tudi preostala sredstva v obsegu približno 39 milijonov evrov.

CTN za urbani razvoj mestnih občin se bo izvajal tudi v obdobju 2021-2027, pri čemer so župani podprli prizadevanja za ustrezno ureditev razmerja sofinanciranja mestnih občin v kohezijski regiji Zahodna Slovenija.

Skupščina je obravnavala tudi aktualne zakonodajne predloge. Župani so izrazili podporo predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi določil večjo avtonomijo občin pri odločanju o vzpostavitvi lekarn na njihovem območju. Prav tako so župani podprli spremembe Zakona o vrtcih, kjer se ZMOS že dalj časa zavzema za uzakonitev možnosti vpliva občin na ustanavljanje in financiranje zasebnih vrtcev, ki niso del javne mreže vrtcev.

Župani so opozorili še, da je potrebna sprememba zakonodaje, ki bi omogočila sodelovanje županov v nadzornih svetih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljice so občine. »Nerazumno je namreč, da župan po zakonu predstavlja občino, ne sme pa je predstavljati v nadzornem svetu na primer javnega podjetja ali zavoda, katerega poslovanje nenazadnje vpliva tudi na občinski proračun,« je pri tem poudaril predsednik ZMOS in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

——

[1] Odločba Ustavnega sodišča U-I-98/95 z dne 1. 7. 1996. Ustavno sodišče je odločilo, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja.

Danes, 12. 2. 2021, se je s podelitvijo nagrad zaključil Teden Zlatega kamna. Nagrado zlati kamen 2021, s katero so organizatorji letos v ospredje postavili sodelovanje in soustvarjanje, je za razvojno najnaprednejšo občino prejela Nova Gorica. Mestna občina Nova Gorica na tem področju po oceni strokovnega sveta vsekakor izstopa, saj se ne zaklepa v meje občine, kot so zapisali, temveč se povezuje znotraj občine, regije in čezmejno z Gorico, s katero skupaj tvori urbano območje, ki je prestolnica čezmejne regije in tako tudi izkorišča vire in priložnosti, ki jih ponuja to območje.

Letošnje finalistke za nagrado zlati kamen so bile poleg Nove Gorice še Tržič iz zahodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, območje od Koroške do Posavja sta zastopali občini Luče in Ravne na Koroškem, iz vzhodne Slovenije pa sta se v finale uvrstili občini iz Slovenskih Goric: Benedikt in Sveta Ana. Strokovni svet zlatega kamna se je osredotočil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih. V izboru je pomembno tudi, da so aktivnosti občine del enotne in holistično zasnovane večdimenzionalne razvojne vizije.

Kot so zapisali organizatorji, se je Novi Gorici težko izogniti, če je rdeča nit izbora sodelovanje: »Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje kot Nova Gorica. Ob tem skuša to mlado mesto igrati vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO je bilo prvo združenje te vrste pri nas. Od ustanovitve je razvilo močne vsebine – nekatere imajo pionirsko težo tudi v evropskem prostoru. Navzven najbolj vidna je uspešna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture 2025. O pomenu geste pove dovolj že to, da je ni spregledal niti italijanski predsednik Sergio Mattarella.« O sodelovanju obeh Goric je župan dr. Klemen Miklavič povedal: »To, da smo izbrali skupno pot z Gorico je izjemnega pomena, saj se o nas ne govori samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropi. To je pomembno z vidika investicij, z vidika razvoja gospodarstva, novih delovnih mest, turizma. Izbrali smo pravo razvojno pot.«

Strokovni svet zlatega kamna poudarja, da ko gre za kulturo sodelovanja, Mestna občina Nova Gorica močno izstopa: » To velja tudi navznoter, v mejah občine in regije. Kraj odlikuje dinamičen razvoj. Vrsta projektov, v katere je vključeno mesto, je v zadnjem času prejela vidna priznanja.«

Novogoriški župan ob tem dodaja: »Posebni smo tudi po tem, da naši gospodarski oziroma razvojni projekti niso naravnani samo na danes in jutri, ampak tudi na pojutrišnjem,« ter ob tem izpostavlja projekt Ekscenter in Center zelenih tehnologij, ki združuje podjetja iz regije, ki že delujejo na področju zelenih tehnologij in Univerzo, ki že raziskuje na zelenem področju.