8. 10. 2020 je Vlada potrdila osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF).

Kot sporočajo iz Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, načrt izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle.  V podporo reformam je predvideno skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.

Struktura po petih področjih je sledeča:

• največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
• sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;
• za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
• področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
• turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.

Skladno s smernicami Evropske komisije morajo države zagotoviti vsaj 37 % ukrepov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in 20 % za doseganje digitalnih ciljev. Neformalno usklajevanje vsebin RRF z Evropsko komisijo že poteka. Osnutek načrta bo v prihodnjih mesecih predmet usklajevanj, v formalno potrditev pa bo na Evropsko komisijo posredovan do 20.decembra letos.

6. oktober je svetovni dan cerebralne paralize: »Ta dan je priložnost, da opozorimo na nujnost odpravljanja razlik med vsakodnevnimi okoliščinami in realnimi zmožnostmi oseb, ki živijo s posledicami cerebralne paralize. To vizijo lahko pomaga uresničevati vsakdo od nas v svojem okolju. S skupnimi močmi lahko vplivamo tudi na globalne družbene spremembe,« ob dnevu cerebralne paralize sporočajo iz Zveze Sonček, ki združuje vsa slovenska društva za cerebralno paralizo.

28. 9. 2020 je v Ljubljani potekala 2. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo (DS), ki jo sestavljajo predstavniki združenj občin, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in drugi predstavniki Ministrstva za javno upravo. S strani ZMOS so na seji sodelovali predsednik mag. Gregor Macedoni, sekretar dr. Miloš Senčur in Tomaž Lanišek.

Dnevni red 2. seje je vseboval naslednje točke:

1. Pregled zapisnika 1. seje DS
2. Določitev povprečnine za leti 2021 in 2022
3. Informacije o pripravi novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K)
4. Imenovanje delegacije v Kongres lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope (KLRO)
5. Informacija o sofinanciranju skupnih občinskih uprav (SOU)
6. Informacija o razpisu za sofinanciranje pametnih mest
7. Informacija o postopku sprejemanja Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO).

Vlada bo za leto 2021 predlagala dvig povprečnine za približno 4 evre na 628,20 EUR. Prav tako bo ista višina predlagana kot izhodišče za določitev povprečnine za leto 2022. Predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni je v zvezi s financiranjem občin izpostavil, da je nastopil čas za postopno odpravljanje nesorazmerij pri financiranju, saj obstaja kategorija mestnih in nekaterih večjih občin, ki opravljajo po eni strani večje število nalog, po drugi strani pa imajo tudi večje stroške iz naslova števila zaposlenih. Izpostavil je tudi, da se z višanjem povprečnine to nesorazmerje samo povečuje. Sekretar združenja dr. Miloš Senčur je prisotne opozoril na problem Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin (Uradni list RS, št. 48/17), saj si ga ministrstva in občine različno razlagajo. Temeljno vprašanje je, kaj so obvezne in neobvezne naloge občin. V zvezi s tem je opozoril na osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zopet določa občinam novo nalogo (ustanovitev javnega zavoda za oskrbo starejših), sicer neobvezno, kar pomeni, da bo to v praksi pomenilo strošek občin, ki ne bo vključen v izračun primerne porabe. Minister se je strinjal, da je potrebno navedeni pravilnik ponovno odpreti. 

Združenja občin bodo v roku 14 dni prejela osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K), kjer bo poudarek predvsem v ureditvi volilnega spora, skladno z nedavno odločitvijo Ustavnega sodišča (zagotovitev sodnega varstva volilne pravice vseh volilnih upravičencev, jasnejša določitev dokončnega volilnega razsodnika, pluralnost volilne komisije itd.). V razpravi je bila s strani ZMOS izpostavljena tudi problematika neposrednih volitev v svete ožjih delov občin. Za poenostavitev postopkov bi bilo po mnenju ZMOS potrebno določiti, da je posamezna krajevna skupnost ena volilna enota. Izpostavljeno je bilo tudi, da je nedopustno, da upravne enote občinam zaračunavajo storitve, ki jih po zakonu morajo opravljati, kot je na primer izdaja potrdil posameznikom o volilni pravici.

Glede delegacije KLRO je minister pozval združenja občin, da do konca meseca oktobra posredujejo usklajen predlog treh članov in njihovih namestnikov. Novi mandat predstavnikov slovenskih občin v KLRO bo trajal od marca 2021 do marca 2026.

V zvezi s skupnimi občinskimi upravami (SOU) bo glede pravil o njihovem sofinanciranju jasnejše določeno, da je sofinanciranje SOU pogojeno s številom nalog, ki jih slednja opravlja za posamezno občino. Povračilo stroškov za delovanje SOU, skupno 6,1 milijona evrov, bo izvedeno do konca novembra.

Predstavljena so bila izhodišča razpisa za sofinanciranje pametnih mest in skupnosti, ki bo objavljen predvidoma konec novembra. Sredstva bodo namenjena demonstracijskim projektom, v kratkem pa naj bi objavo razpisa odobril organ upravljanja. Upravičenci na razpisu bodo konzorciji občin, ki bodo imeli za pripravo prijave na voljo dva do tri mesece. Po sklepu o izbiri bodo konzorciji izvedli javna naročila, rok za dokončanje projektov pa bo dve leti. Upravičeni stroški bodo predvidevamo stroški nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev. Združenja občin so opozorila na potrebo, da se med upravičene stroške uvrsti tudi sofinanciranje kadra. Predvideno je, da bo stopnja sofinanciranja 80 %, vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov.

Predlog ZFRO bo obravnavan na oktobrski seji Državnega zbora, sprejet pa naj bi bil predvidoma na novembrski seji. Zakon, ki je bil usklajen že lani in v manjši meri dopolnjen v okviru DS, bo omogočil finančno razbremenitev občin v obsegu 31 milijonov evrov na leto, določil bo dodatno financiranje občin, ki imajo romske svetnike, krajše prehodno obdobje za sofinanciranje občinskih investicij, odprava zalaganja sredstev za državo s strani občin za subvencioniranje neprofitnih najemnin itd.

Predstavniki ZMOS so ministra pozvali, da ministrstvom posreduje opozorilo o spoštovanju določb Zakona o lokalni samoupravi, ki jim nalagajo, da pri pripravi predpisov, s katerimi se posega v koristi oz. položaj občin, k sodelovanju pritegnejo reprezentativna združenja.

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 12. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.

25. 8. 2020 je na Ministrstvu za obrambo (MORS) potekal podpis sporazumov o skupnem sodelovanju in podpori projektu uvrščanja vsebin in pridobivanja sredstev za področje zaščite, reševanja in pomoči v programske dokumente za pridobivanje evropskih sredstev. Sporazum, ki pokriva tako predvideno spremembo OP za obdobje 2014-2020 kot tudi nov program za obdobje 2021-2027 in mehanizem Evropska unija naslednje generacije je minister za obrambo mag. Matej Tonin podpisal z združenji občin in predstavniki organizacij, ki delujejo na področju zaščite, reševanja in pomoči.V imenu ZMOS je sporazum podpisal predsednik mag. Gregor Macedoni.

Naravne nesreče so vedno bolj pogoste in prizadanejo širša območja in s tem več ljudi kot v preteklosti, nadaljevanje tega trenda pa se pričakuje tudi v prihodnje. Poleg pojava nalezljivih bolezni veliko škode povzročajo poplave, požari v naravnem okolju, toča in žled. MORS si zato z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) in drugimi organizacijami znotraj sistema za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) prizadeva za vzpostavitev, razvoj, nadgradnjo in zagotavljanje razpoložljivosti, organiziranosti, opremljenosti ter usposobljenosti sil ZRP za odziv na trenutna in naraščajoča tveganja ter izzive, povezane z epidemijami in podnebno pogojenimi nesrečami. Za uresničitev teh prizadevanj lahko pomembno vlogo odigrajo tudi evropska sredstva.

MORS je v sodelovanju z URSZR pripravil predlog vsebin s tega področja, ki naj se vključijo v programiranje porabe evropskih sredstev. Določene so bile naslednje prioritete:

• Vzpostavitev infrastrukturnih in informacijsko-komunikacijskih pogojev za pripravljenost in odziv sil ZRP, in sicer nacionalnega centra civilne zaščite kot strateškega centra za spremljanje, načrtovanje in odzivanje. V sklopu centra so predvideni infrastrukturni pogoji za delovanje ključnih struktur sistema ZRP in javnih reševalnih služb, operativni center s spremljajočo infrastrukturo, simulacijski center, situacijski center, center za spremljanje in koordinacijo logističnih operacij, vsebinsko in organizacijsko prenovljen Center za obveščanje Republike Slovenije, prenovljen in razširjen Državni logistični center za potrebe hitrega odzivanja v primeru naravnih in drugih nesreč itd.
• Vzpostavitev in dograjevanje infrastrukturnih pogojev za boljšo usposobljenost sil ZRP na državni, regionalni in lokalni ravni. Vzpostavljen bo podcenter za protipoplavno zaščito na SV Slovenije, ki bo omogočal usposabljanje in vadbo lokalnih, regijskih, državnih in tujih sil. Podcenter za žled in ujme na Kočevskem bo namenjen boljšemu načrtovanju, organiziranju, usposabljanju in operativni odzivnosti sil ZRP na regionalnem in lokalnem nivoju, s poudarkom na učinkovitem odzivu v primeru žleda in drugih vremenskih ujm, tako v urbanih predelih kot tudi na gozdnih površinah in infrastrukturi. Nadgrajen bo tudi obstoječi podcenter za požare v naravi v Sežani, s čimer bo zagotovljena dolgoročna vzdržnost v kontekstu zagotavljanja požarne varnosti na Krasu in širšem območju jugozahodne Slovenije.
• Zagotavljanje ustrezne opreme, sredstev in vozil za izvajanje nalog na področju ZRP v povezavi z odzivom na podnebno pogojene nesreče na državni, regionalni in lokalni ravni bo vključevalo opremljanje regionalno-lokalnih enot za hitre intervencije ob podnebno pogojenih nesrečah na ravni GEŠP ter na ravni osrednjih občinskih enot. Predviden je nakup že dolgo časa potrebne specializirane opreme na državni ravni, ki bo predana v uporabo regionalno-lokalnim enotam, ki bodo zagotavljale odziv v primeru podnebno pogojenih nesreč na lokalni, regionalni in državni ravni. Cilj tega je zagotoviti brezhibno in tehnično ustrezno opremo, vozila in sredstva enotam, da lahko le-te zagotavljajo svojo odzivnost in operativno učinkovitost.
• Priprava in nadgradnja usposabljanj ter učnih pripomočkov za izobraževanje in usposabljanje sil ZRP, vezana na odziv v primeru podnebno pogojenih nesreč.

Za uresničevanje predstavljene vizije in ciljev na področju ZRP s pomočjo črpanja evropskih sredstev bo nujno sodelovanje različnih organov in organizacij na vseh ravneh. Sporazumi so bili podpisani z združenji občin  (ZMOS, ZOS, SOS), Gasilsko zvezo Slovenije, Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Jamarsko zvezo Slovenije, Podvodno reševalno službo, Rdečim križem, Mestno občino Murska Sobota in občinami Kočevje, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina.

Na tej povezavi je dostopna predstavitev z dogodka ob podpisih sporazumov.