V sredo, 25. 1. 2023, je v Velenju potekala 37. redna seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), na kateri je bil kot novi predsednik ZMOS izvoljen župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Župani so na seji obravnavali višje stroške izvajanja programov vrtcev, izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) in področje digitalnega razvoja občin.

S koncem januarja poteče dvoletni mandat dosedanjemu predsedniku ZMOS Matjažu Rakovcu, županu Mestne občine Kranj. Skupščina županov mestnih občin je za predsednika za novo mandatno obdobje soglasno izvolila Petra Dermola, župana Mestne občine Velenje. Za podpredsednika je bil izvoljen Samo Turel, župan Mestne občine Nova Gorica.

ZMOS si bo tudi v prihodnje v prvi vrsti prizadeval za uveljavitev ustavne vloge mestnih občin. 141. člen Ustave namreč določa, da imajo mestne občine posebne izvirne pristojnosti na področju nalog, ki se nanašajo na razvoj mest, vendar ta ustavna določba ni ustrezno izvedena v zakonodaji. Hkrati s tem si bo ZMOS prizadeval tudi za ureditev pravičnega sistema financiranja mestnih občin, ki so trenutno podfinancirane. Preko povprečnine se namreč mestnim občinam povrne zgolj 70 % stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog. Trenutni sistem financiranja ne upošteva posebnega položaja mestnih občin, ki imajo višje stroške izgradnje in vzdrževanja javne infrastrukture zaradi urbanega okolja, večje število dnevnih migrantov in začasnega prebivalstva, kar pomeni pritisk na javne storitve in infrastrukturo, ne upošteva pa se pri izračunu primerne porabe ter večji nabor javnih storitev, ki jih mestne občine zagotavljajo tudi za širšo regijo, zaradi česar imajo večje število javnih uslužbencev.

V primerih povišanja plač javnih uslužbencev nosijo tako mestne občine nesorazmerno večje finančne breme, ki se ne povrne preko povprečnine. Tak primer je tudi nedavni dogovor o povišanju plač pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih, kjer mestne občine niso bile vključene v pogajanja, soočiti pa se morajo s finančnimi posledicami. Vlada ni odgovorila na poziv ZMOS, da iz državnih sredstev pokrije stroške vseh povišanj plač, ki so oziroma bodo nastali po 1. januarju 2023. Ker mestne občine nimajo proračunskih sredstev za pokritje višjih stroškov delovanja vrtcev, se bodo cene vrtcev zvišale med 14-17 %. V posamičnih primerih bodo lahko podražitve še višje, saj so cene vrtcev v nekaterih mestnih občinah nespremenjene že več let. Po ocenah bo to za starše pomenilo v povprečju 9-12 % višje plačilo, ki je sicer odvisno od skupnih družinskih prihodkov. Povišanja cen bodo obravnavali občinski oziroma mestni sveti, ponekod že v začetku februarja.

Na seji so župani obravnavali tudi izvajanje mehanizma CTN, ki zagotavlja evropska in državna sredstva mestnim občinam za projekte trajnostnega urbanega razvoja. Mehanizem CTN se je v finančnem obdobju 2014-2020 izkazal kot primer dobre prakse in se bo nadaljeval tudi v obdobju 2021-2027, ko bo za 12 mestnih občin na voljo približno 166 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za izvajanje mehanizma CTN je Skupščina ZMOS imenovala novo Strokovno komisijo za izvedbo CTN za obdobje 2021-2027.

Med drugimi zadevami so župani obravnavali področje digitalnega razvoja občin, kjer je bilo v letu 2022 vzpostavljeno dobro sodelovanje s Službo Vlade za digitalno preobrazbo oziroma sedaj Ministrstvom za digitalno preobrazbo. Potrjena je bila še nova sestava strokovnih odborov ZMOS.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je dne 30. 12. 2022 objavilo Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah. Razpisanih je 10 milijonov evrov iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, posamezen projekt pa lahko prejme največ 350.000 evrov podpore. 

Cilji javnega razpisa so trajnostno preoblikovanje javne turistične infrastrukture z vlaganji v obnovo in izgradnjo javne turistične infrastrukture ter izboljšanje funkcionalnosti, varnosti in kakovosti javne turistične infrastrukture ter dviga kakovosti storitev in doživetij turistov.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vlaganj v izgradnjo, obnovo ali širitev javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah, kar vključuje:

• urbane parke in druge zelene javne površine v poselitvenih območjih in zelene javne površine na poselitvenih in neposelitvenih območjih
• plaže in obale morja, rek, jezer, ribnikov in drugih vodnih površin
• drugo naravno dediščino, valorizirano v turizmu,
• turistične znamenitosti
• parkirne površine v bližini dostopnih poti in turističnih znamenitosti, vključno s sanitarijami in drugo podporno turistično infrastrukturo na ali ob parkirnih površinah (npr. prostori za shranjevanje, garderobe),
• označevalne table, oprema za podajanje interaktivnih vsebin s področja turizma in  oznake za usmerjanje, informiranje ali promocijo turističnih znamenitosti,
• sprehajalne poti, tematske poti, planinske poti, dostopne poti do turističnih znamenitosti,
• razgledne površine, tematske ogledne površine, površine za oddih, rekreacijo in igro, informativne in označevalne površine na mejah varovanih ali zavarovanih območij ali v poselitvenih območjih znotraj njih,
• javne pitnike vode in vodnjake naravne vode.

Pri možnih prijaviteljih velja omejitev, da mora imeti občina v letu 2021 po podatkih SURS zabeleženih vsaj 5.000 prihodov turistov in vsaj 10.000 dnevnih obiskovalcev. Poleg občine je lahko prijavitelj tudi javni zavod, ki deluje na področju turizma. Prijavitelj je lahko tudi zveza društev, če gre za vlaganja v planinske in tematske poti. Prijavitelj lahko kandidira na razpis z eno vlogo.

Razpisanih je 10.000.000 EUR za obdobje 2023-2025. Višina sofinanciranja projekta lahko znaša najmanj 10.000 EUR in največ 350.000 EUR. Višina sofinanciranja lahko znaša do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov, razen v primeru parkirnih površin, kjer lahko znaša višina sofinanciranja do največ 40 % vrednosti upravičenih stroškov. Projekti se ne smejo pričeti pred oddajo vloge na javni razpis (razen priprave projektne dokumentacije).

Vlaganja v javno turistično infrastrukturo, ki je predmet prijave, morajo biti trajnejšega značaja (omogočati uporabo najmanj za čas spremljanja projekta in ne za npr. enkratne dogodke) in biti na voljo za uporabo ciljnim skupinam vsaj 6 mesecev na leto. Javna infrastruktura, ki je predmet sofinanciranja na podlagi tega javnega razpisa, bo morala biti prosto dostopna tako turistom kot lokalnim prebivalcem (prijavitelj za vstop nanjo ne sme zaračunavati vstopnine, lahko pa v primeru doseganja maksimalnih kapacitet omejuje vstop). Projekt mora glede na naravo projekta vključevati elemente digitalizacije.

Upravičeni so stroški gradnje in opreme, informiranja in komuniciranja, projektne dokumentacije in pridobitve ekoloških znakov. Neupravičeni stroški vključujejo DDV, urejanje komunalne ali cestne infrastrukture, urejanje mestnih središč, kolesarske steze in poti, vlaganja v TIC-e in LTO-je.

Roka za oddajo vlog sta 3. 4. 2023 in 5. 6. 2023. Drugi rok bo izveden le v primeru, da sredstva v okviru prvega roka ne bodo porabljena. Vlogo se odda na MGRT v fizični obliki.

Razpis je objavljen na tej povezavi.

ZMOS je sodeloval s Komisijo za preprečevanje korupcije, Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem nadzornikov Slovenije in Združenjem občin Slovenije pri pripravi Kodeksa upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti (Kodeks). Namen sodelovanja je izboljšanje korporacijskega upravljanja družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti in za krepitev konkurenčnosti ter korporacijske integritete teh družb. Pripravljeni Kodeks stopi v veljavo s 1. 1. 2023.

Za različne segmente družb so referenčni kodeksi upravljanja že dobro uveljavljeni, zdaj je za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti (občinske družbe) pripraviljen kodeks, ki je prilagojen posebnostim upravljanja teh družb. Kodeks ponuja priporočeno dobro prakso in mehanizme upravljanja, s katerimi so lahko te družbe dolgoročno uspešnejše in odpornejše na kršitve integritete.

Vsebina Kodeksa:

1. Preambula
2. Uvod
3. Okvir upravljanja družb
4. Razmerje med družbo in družbeniki
5. Organ nadzora
6. Organ vodenja
7. Neodvisnost in lojalnost članov organov vodenja ali nadzora
8. Usposabljanje članov organa vodenja in nadzora
9. Revizija in sistem notranjih kontrol
10. Transparentnost poslovanja
11. Sprejem in uveljavitev kodeksa

Priloga A: Praktični napotki za oblikovanje izjave o upravljanju
Priloga B: Izjava o neodvisnosti

VEČJA ZAKONSKA REGULACIJA IN POMEN ODGOVORNEGA UPRAVLJANJA OBČINSKIH DRUŽB

V zadnjih letih se je pomembno povečala zakonska regulacija občinskih družb ter s tem zahtevnost in kompleksnost njihovega upravljanja. Najprej se je z novelo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 55/15) krog zavezancev za spoštovanje načel korporacijskega upravljanja in obvezno oblikovanje izjave o upravljanju glede skladnosti z referenčnim kodeksom z javnih delniških družb razširil na vse družbe, ki so zavezane k revidiranju, kamor se uvrščajo tudi družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti. Potem so z novelo Zakona o revidiranju (Ur. l. RS, št. 84/18) postale subjekti javnega interesa (in s tem, razen izjem, obveznost ustanovitve revizijske komisije). To je pomembno vplivalo na upravljanje teh družb in doprineslo k višanju standardov na tem področju.

Kodeks je namenjen vsem družbam, v katerih imajo neposredno ali posredno prevladujoč delež kot ustanovitelji oziroma družbeniki lokalne skupnosti in so zavezane revidiranju. Primeren in priporočen vir dobre prakse pa je tudi za druge družbe z lastniškim deležem lokalnih skupnosti in tiste, ki k reviziji niso zavezane. Dobre prakse, zapisane v Kodeksu, so jim lahko v pomoč pri postavljanju lastnega sistema upravljanja glede na velikost, vrsto, dejavnost družbe in njene potrebe.

PRIPOROČILNA NARAVA KODEKSA

Priporočila v Kodeksu niso dodatni predpisi, ampak je njihov namen narediti sistem upravljanja družbe primerljiv in pregleden glede na priporočeno prakso v Kodeksu. Prav tako za nobeno družbo niso zavezujoča, toda družbe, ki so zavezane reviziji in so Kodeks izbrale za svoj referenčni kodeks, morajo po načelu »spoštuj ali pojasni« v izjavi o upravljanju razkriti odstopanja od posameznih priporočil Kodeksa in pojasniti lastno alternativno prakso, za katero so se na tem področju odločile. Pri tem je pomembna njihova presoja o tem, kaj od priporočenega je primerno za njihovo družbo glede na njihovo vlogo, vsebino in obseg poslovanja, velikost družbe in strukturo kapitala. Kodeks je namreč namenjen tudi vsem deležnikom in širšemu okolju družbe, ki naj bi s poznavanjem vsebine Kodeksa lažje presojali kakovost upravljanja v družbi.

PRIČETEK VELJAVE

Kodeks začne veljati 1. 1. 2023 in družbe prvič uporabijo določila tega kodeksa pri pripravi Izjave o upravljanju družbe za poslovno leto 2023.

V okviru izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) sta bili v mesecu novembru izdani dve odločitvi o podpori za projekta trajnostne mobilnosti Mestne občine Kranj (MOKR).

V okviru projekta CTN KR KP 7: Zlato Polje – ŽP Kranj bo MOKR dopolnila in dogradila manjkajočo kolesarsko infrastrukturo, vključno z rekonstrukcijo mostu čez Savo, infrastrukturo za pešce in komunalno infrastrukturo, ter tako povezala obstoječe kolesarsko omrežje Koroška cesta (soseska Zlato Polje pri Stošiču) v mestnem središču z Železniško postajo Kranj. Vrednost projekta je 2,2 milijona evrov, iz mehanizma CTN pa bo MOKR prejela nekaj več kot 810.000 evrov (Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija).

S projektom CTN KR Nadhod Planina – PC Hrastje pa bo urejen manjkajoč odsek za kolesarje in pešce med centralnim mestnim naseljem Planina ter Poslovno cono (PC) Hrastje. Poleg urejanja poti projekt zajema tudi ureditev pripadajoče opreme in premostitvenega objekta, nadhoda čez regionalno cesto. Z uspešno zaključenim projektom bo mesto pridobilo 730 metrov nove kolesarske povezave in nove površine za pešce v dolžini 690 metrov. Iz mehanizma CTN bo MOKR za izvedbo projekta prejela približni 1 milijon evrov (Kohezijski sklad in Republika Slovenija), celotna vrednost projekta pa znaša 2,3 milijona evrov.

21. 10. 2022 je v Ljubljani potekal že VIII. Urbani forum z naslovno temo “Mesta v letu 2030: voda, ozračje, energija”. Posnetek dogodka si lahko ogledate spodaj.

Urbani forum soorganizirajo ZMOS, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter GFS Inštitut. Namen dogodka je spodbujanje dialoga med državo in mesti ter drugimi deležniki o temah urbanega razvoja.

Udeležence je uvodoma nagovoril državni sekretar na MOP mag. Matej Skočir, ki je izrazil zadovoljstvo, da se tema navezuje na aktualno vsebino voda in podnebja. Poudaril je pomen odgovornega ravnanja in upravljanja voda za razvoj mest kot tudi evropske in državne aktivnosti za naslavljanje trajnostne rabe prostora, podnebnih sprememb in drugih okoljskih tem, s katerimi se zasleduje evropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je izrazil upanje, da bodo mesta podnebno nevtralnost dosegla že prej. Tri mestne občine – Ljubljana, Kranj in Velenje – so vključene v misijo EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, kar je velik uspeh za celotno državo. Izpostavil je številna vlaganja mestnih občin v trajnostne projekte in potrebo po celostni podpori države mestom za dosego podnebnih ciljev, ki sega od ureditve posebnih pristojnosti mestnih občin, ustreznega financiranja občin pa do partnerskega odnosa in strokovne podpore.

Sledili sta dve strokovni predstavitvi, in sicer je predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik predstavila svoje poglede na vprašanje pitne vode v mestih v letu 2030, Barbara Simonič z Ministrstva za okolje in prostor pa je predstavila področje prilagajanja podnebnim spremembam in vplivov na mesta. Udeležence je nagovoril tudi Jože Mermal, predsednik upravnega odbora družbe BTC d.d., in predstavil razvojne aktivnosti in inovacijski potencial BTC Cityja.

Osrednji del dogodka je bil namenjen okrogli mizi, na kateri so sodelovali župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Krško Miran Stanko, župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni, podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek, podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek in direktor občinske uprave Mestne občine Velenje mag. Iztok Mori. Predstavili so poglede na glavne izzive mest, aktivnosti za njihovo naslavljanje in druge načrte za prihodnji razvoj mest.