Vlada Republike Slovenije je na svoji 87. redni seji dne 22. 7. 2021 izdala Odlok o ustanovitvi in nalogah Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, ki jo vodi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.

Vlada ustanovi vladno službo, kadar pri svojem delovanju in usklajevanju dela ministrstev potrebuje organizacijsko, strokovno in drugo pomoč. Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo spremlja in analizira postopek digitalne preobrazbe na državni ravni in v posameznih regijah, pripravlja strateške državne dokumente in politike s področja digitalne preobrazbe ter usklajuje in spremlja njihovo izvajanje. Naloge službe so tudi, da pripravlja in usklajuje ukrepe institucij na državni ravni s področja politike digitalne preobrazbe ter spremlja in usklajuje njihovo izvajanje ter pripravlja in izvaja ključne državne projekte, ki so v skladu z državno strategijo digitalizacije in vplivajo na izboljšanje digitalnih kazalnikov. Poleg tega so naloge službe, da pripravlja, vodi in izvaja lastne projekte politike digitalne preobrazbe, ki so financirani iz proračuna Republike Slovenije in skladov Evropske unije.

Z odlokom je tudi določeno, da ministrstva in vladne službe zagotavljajo strokovno podporo službi za digitalno preobrazbo pri izvajanju njenih nalog na področjih njihovih pristojnosti. Služba za digitalno preobrazbo naloge, ki se prepletajo z nalogami upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, informacijske družbe in elektronskih komunikacij, opravlja v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za javno upravo.

Minister za digitalno preobrazbo je v nagovoru izpostavil, da je cilj realizacija 40 ukrepov za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, gospodarstva in izobraževanja. Posebno pozornost bo namenjena digitalni vključenosti ranljivih skupin, vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti.

V okviru izvajaja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) je SVRK izdal dve odločitvi o podpori za projekta trajnostne mobilnosti v Mestni občini Koper in Mestni občini Novo mesto. V Kopru bo prenovljena glavna avtobusna postaja, medtem ko bodo v Novem mestu zgradili brv preko reke Krke.

Mestna občina Koper bo v okviru projekta celovito obnovila in uredila avtobusno postajo. Naložba predvideva celovito obnovo in ureditev približno 3.600 kvadratnih metrov površine avtobusnega kolodvora s 14 peroni, od katerih jih bo polovica namenjenih avtobusom do dolžine 12 metrov, polovica pa avtobusom do 15 metrov. Ti bodo prekriti z nadstrešnico v obliki elipse, ki bo potnike varovala pred dežjem in vetrom ter jim nudila prijetno senco v vročih poletnih dneh. V neposredni bližini postaje bo zrasel tudi pritlični objekt, v katerem bodo prostori, namenjeni čakališču in nadzorniku prometa, ter toaletni prostori. Izbrani izvajalec bo ob tem uredil še vozišče, postajo za mestna kolesa, parkirišče s tremi mesti za kratkotrajno parkiranje avtobusov in 10 postajališč za taksi vozila, poskrbel bo tudi za namestitev urbane opreme. Občina želi z izvedbo projekta izboljšati funkcionalnost in podobo avtobusne postaje ter s tem spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa.

Naložba, s katero se izvaja trajnostna urbana strategija in celostna prometna strategija Kopra, je vredna 2,5 milijona evrov. Mestna občina Koper bo iz mehanizma CTN prejela sofinanciranje v višini približno 1 milijona evrov, in sicer iz sredstev Kohezijskega sklada in državnega proračuna.

V Novem mestu bodo namenili 1,75 milijona evrov za vzpostavitev nove povezave čez reko Krko. Iz Kohezijskega sklada in proračuna Republike Slovenije bo Mestna občina Novo mesto prejela približno 875.000 evrov sofinanciranja.

Brv bo prečkala reko Krko med Lastovčami in naseljem Groblje. Naložba obsega tudi izgradnjo 190 metrov kolesarske poti na levem bregu Krke, na desnem bregu pa se bo brv navezala na obstoječe prometne površine. Z naložbo se bo zagotovila zveznost kolesarske povezave Drska-Bršljin, prispeva pa k uresničitvi trajnostne urbane strategije in celostne prometne strategije Novega mesta.

Brv bo debela le 42 centimetrov in široka 4 metre, na obeh bregovih bo zasidrana v betonska bloka. Most bo brez podpor v strugi in bo v enem razponu dolžine 120,5 metra premoščal reko Krko, obenem pa se bo na obeh bregovih mehko priključil na brežino brez opaznih opornikov ali visokih nasipov. Najnižja točka mosta je približno štiri metre nad gladino stoletnih vod oz. bo ob normalnem vodostaju cca. 11 metrov nad gladino reke. Izbrana zasnova mosta za pešce in kolesarje bo zgrajena po tehnologiji nateznih trakov (Stress Ribbon Bridge) in je ena izmed najstarejših tipov konstrukcijskih zasnov mostov. Zelo tanka betonska konstrukcija bo položena na jeklene kabelske vrvi, ki potekajo v obliki verižnice.  S prednapenjanjem s kabli znotraj betonskega preseka, pohodna konstrukcija dobi dosti večjo togost in je manj občutljiva na dinamične obtežbe.

V okviru izvajanja mehanizma CTN gre za 65. in 66. odobreni projekt. Skupna investicijska vrednost vseh potrjenih projektov v tem trenutku znaša preko 203 milijona evrov, odobreno sofinanciranje znaša nekaj manj kot 115 milijonov evrov, mestne občine same zagotavljajo preostali delež v višini slabih 89 milijonov evrov.

Podatki z dne 20. 7. 2021. Sliki: Mestna občina Koper, Mestna občina Novo mesto.

V torek, 6. 7. 2021, je v prostorih Državnega sveta potekal sestanek vodstev vseh treh združenj občin s predsednikom Državnega sveta Alojzom Kovšco. Združenje mestnih občin Slovenije je zastopal podpredsednik Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.

Na sestanku je razprava potekala o različnih vprašanjih, ki zadevajo lokalno samoupravo. Alojz Kovšca je prisotne seznanil s potekom projekta ustanovitve pokrajin, kjer se konec poletja pričakuje nov predlog teritorialne delitve. Z vidika ZMOS je v zvezi s tem še vedno ključnega pomena, da se ob pokrajinski zakonodaji podrobneje uredi tudi položaj, pristojnosti in financiranje mestnih občin. Predsednik Državnega sveta pričakuje vložitev predlogov pokrajinske zakonodaje v zakonodajni postopek v začetku naslednjega leta.

Predstavniki združenj občin so izpostavili vprašanje nesorazmerij na področju plač funkcionarjev v lokalni samoupravi. Konec preteklega leta sta ZMOS in SOS na Državni zbor in Vlado naslovila pobudo za odpravo nesorazmerij glede plač županov, ki pa za sedaj ni bila upoštevana. Dogovorjeno je bilo sodelovanje z Državnim svetom v obliki izvedbe razprav na to temo, ki bodo pripomogle k rešitvi problematike.

Razprava je potekala tudi o smotrnosti sprememb Zakona o lokalnih volitvah, o problematiki odpadnega blata in o policentričnem razvoju države. Pri vseh navedenih temah bo Državni svet združenjem občin oziroma njihovim članicam nudil podporo z organizacijo sej in posvetov ter tako prispeval h konstruktivnim razpravam in umeščanjem problemov, ki zadevajo lokalno samoupravo, na agendo političnih odločevalcev.

Danes, 22. 6. 2021, je Strateški svet za digitalizacijo predstavil 40 ukrepov za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, je kot vodja delovne skupine za javno upravo in digitalno družbo predstavil 10 predlogov digitalizacije javnega sektorja.

Župan Macedoni je uvodoma izpostavil, da je bilo izhodišče delovne skupine, da se postavi državljana, podjetnika ali investitorja v središče in z njegovega vidika gleda na procese v javnem sektorju. Predlogi za digitalizacijo v javnem sektorju so:

1. e-Gradbeno dovoljenje,
2. informativni izračun družinskih prejemkov,
3. e-Osebna izkaznica,
4. ukinitev prometnega dovoljenja v fizični obliki,
5. davčni trajnik – možnost ureditve trajnika za poravnavanje obveznosti do FURS-a oziroma države,
6. virtualno okence – avdio-video komuniciranje strank z uradniki,
7. enoten portal in mobilna aplikacija e-Slovenija – enotna vstopna točka,
8. enotna davčna odločba,
9. obvezno elektronsko podpisovanje dokumentov v državni upravi,
10. ustanovitev Službe Vlade za digitalno preobrazbo.

Posnetek novinarske konference z obrazložitvijo predlogov je spodaj (predstavitev župana Macedonija od 16:30 dalje).

V okviru izvajanja mehanizma CTN je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dne 8. 6. 2021 odobrila projekt Mestne občine Kranj “Prizidek telovadnice OŠ Staneta Žagarja – Kranj”.

Vrednost investicije znaša 2,8 milijona evrov, prispevek iz mehanizma CTN oziroma iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna Republike Slovenije bo znašal 1,4 milijona evrov. V okviru projekta bo Mestna občina Kranj zgradila skoraj nič energijski prizidek s šolsko telovadnico in šestimi učilnicami ter zunanje igrišče ob Osnovni šoli Staneta Žagarja – Kranj na območju stanovanjske soseske Planina.

Z naložbo bo občina zmanjšala tveganje degradacije na nerevitaliziranih urbanih površinah, hkrati pa bo izenačila pogoje bivanja in priložnosti mladih v stanovanjski soseski. S tem se uresničuje Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj 2030.

Začetek del se predvideva že v letošnjem letu, novi prostori bodo predani v namen predvidoma septembra 2022.