28. 9. 2022 je na Ljubljanskem gradu potekal slavnostni podpis Sporazuma o partnerstvu med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za izvajanje evropske kohezijske politike (EKP) v obdobju 2021-2027. Vlada je na 18. redni seji potrdila Program EKP za obdobje 2021-2027 in Strateški načrt skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027.

Sporazum o partnerstvu sta podpisala minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek in evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Minister Jevšek je izrazil tudi prepričanje, da bo Sloveniji do konca leta uspelo dokončati tudi program izvajanja EKP: »Prav danes je Vlada RS sprejela program evropske kohezijske politike. V kratkem pričakujemo potrditev programa na obeh razvojnih svetih kohezijskih regij, sledi predložitev v formalno potrditev Evropski komisiji. Ob upoštevanju postopkov in rokov upamo, da bo Evropska komisija program odobrila do konca leta, kar je naš skupen cilj.«

Komisarka Ferreira je ob podpisu dejala: »Skupaj bomo gradili pametnejše in sodobnejše slovensko gospodarstvo, bolj zeleno in pravičnejšo Slovenijo. Sporazum o partnerstvu je podpisan, sedaj je potrebno to udejanjiti na terenu. Skupaj smo odobrili ta sporazum, skupaj moramo zagotoviti, da bo uspešen.« Izpostavila je nekatera prednostna področja vlaganj v novem programskem obdobju. Okrepiti je potrebno vlaganja v digitalizacijo in dvig konkurenčnosti, predvsem je treba več vlagati v področje inovacij, je dejala. Slovenija na tem področju, kot je poudarila komisarka, v zadnjih letih ni storila dovolj, v novem programskem obdobju zato temu namenjamo 727 milijonov evrov. Izpostavila je tudi področje zelenega prehoda in višanja deleža obnovljivih virov energije, kar prav tako prinaša nov sporazum. Komisarka bo 29. 9. 2022 obiskala Maribor in Mursko Soboto ter si ogledala nekatere izvedene evropske projekte.

Program EKP za obdobje 2021-2027 podrobneje določa vrste ukrepov, ki bodo podprti z evropskimi sredstvi. Skupno bo Slovenija v finančni perspektivi 2021-2027 upravičena do 3,26 milijarde EUR evropskih sredstev. Za izvajanje EKP bo država občinam zagotovila sredstva iz proračuna, s čimer se bo končna stopnja sofinanciranja upravičenih stroškov v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS) 100 %, v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (KRZS) pa 80 %.

Za mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN) za trajnostni razvoj mest, s katerim mestne občine uresničujejo trajnostne urbane strategije, bo na voljo približno 169 milijonov evrov (110 milijonov za KRVS in 59 milijonov evrov za KRZS). CTN bo pokrival tri specifične cilje iz Programa EKP, ki se nanašajo na (1) zeleno infrastrukturo v mestih, (2) trajnostno urbano mobilnost in (3) celostni razvoj urbanih območij. Za mehanizem dogovor za razvoj regij (DRR) bo skupno na voljo 458 milijonov evrov, izvajal se bo v štirih specifičnih ciljih (spodbujanje podjetništva, trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, trajnostna mobilnost, zelena infrastruktura v mestih).

Vlada je tudi potrdila Strateški načrt SKP za obdobje 2023-2027. Skupno bo za izvajanje načrta na voljo 1,8 milijarde evrov. Od tega bo 683,5 milijonov evrov namenjeno za prvi steber SKP (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber SKP (razvoj podeželja) pa 1,1 milijarde evrov (550 milijonov evrov iz proračuna EU in 564 milijonov evrov iz proračuna Republike Slovenije).

21. 9. 2022 je v Ljubljani potekala 1. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo (DS) v mandatu aktualne vlade. Poudarek je bil na zaključevanju programiranja evropske kohezijske politike.

V DS sodelujejo predstavniki reprezentativnih združenj občin, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in minister za kohezijo dr. Aleksander Jevšek, njuni državni sekretarji ter sodelavci. ZMOS v DS predstavljajo predsednik Matjaž Rakovec, župan MO Novo mesto mag. Gregor Macedoni in sekretar dr. Miloš Senčur.

Na prvi seji je bila razprava usmerjena na področje programiranja evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2021-2027. Minister Jevšek je predstavil stanje pri zaključevanju programiranja, kjer se pripravlja končna verzija Programa za izvajanje EKP, ki naj bi jo Vlada potrdila v začetku oktobra. Pred tem bo Program ponovno predstavljen kohezijskima regijama, ki morata dati soglasje k njegovi vsebini. Slednja je sicer večinoma neuradno že usklajena z Evropsko komisijo. Naslednji teden je predviden tudi svečani podpis Sporazuma o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027.

Glede evropskih sredstev, ki bodo na voljo občinam, je bila podana informacija, da bo teh več kot v obdobju 2014-2020. Minister je tudi povedal, da ostaja sistem izvajanja CTN enak kot doslej. Skupna ovojnica kohezijskih sredstev za Slovenijo je 3,26 milijarde evrov.

Pogovor je potekal tudi o težavah pri izvajanju nekaterih projektov, ki so posledica vojne v Ukrajini in draginje. Minister Jevšek je zatrdil, da si na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v prvi vrsti prizadevajo, da bi se vsi projekti iz obdobja 2014-2020 pravočasno zaključili, omenil pa je tudi možnosti za izvedbo začetih projektov v okviru finančne perspektive 2021-2027. Minister je napovedal še, da načrtujejo prenovo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Predstavniki občin so izpostavili trenutno najbolj pereče vprašanje določitve povprečnine v luči vsesplošnih podražitev, ki močno obremenjujejo občinske proračune. Napovedani dvig plač v javnem sektorju bo pomembno vplival tudi na občine, predvsem pa na mestne občine, kar se mora upoštevati. Pri tem je bilo izraženo pričakovanje, da bo tako stališče na Vladi zagovarjala tudi ministrica za javno upravo, kot vodja resorja, v okvir katerega sodi tudi lokalna samouprava. Ponovno je bilo izpostavljeno tudi vprašanje plač funkcionarjev na lokalni ravni in nesorazmerji v primerjavi z zaposlenimi.

Avtor naslovne fotografije: SVRK.

V petek, 16. 9. 2022, je na Ministrstvu za finance potekal prvi sestanek na temo določitve višine povprečnine za leti 2023 in 2024.

Minister za finance Klemen Boštjančič je opravil pogovor s predstavniki združenj občin. V imenu ZMOS se je sestanka udeležil predsednik Matjaž Rakovec. Združenja občin so predstavila enoten predlog za povišanje povprečnine za leto 2022 (na 736,66 EUR) in za določitev višine za leti 2023 (776,40 EUR) ter 2024 (783 EUR). Minister je predstavil svoj pogled na trenutni ekonomski položaj države in zavrnil možnosti, da bi se povprečnina za leto 2022 spremenila. Pogajalski strani sta se dogovorili, da do naslednjega sestanka pripravita približevalna predloga.

12. 9. 2022 je bil sprejet Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za evropske sklade za obdobje 2021-2027. Slovenija bo v obdobju 2021-2027 prejela 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev za izvajanje programa evropske kohezijske politike.

Sporazumi o partnerstvu se osredotočajo na prednostne naloge Evropske unije in določajo strategijo ter naložbene prednostne naloge, ki jih opredeli vsaka država članica. Predstavljajo seznam nacionalnih in regionalnih programov, prilagojenih potrebam posamezne države za izvedbo investicij na terenu, vključno z okvirno letno dodelitvijo finančnih sredstev za vsak program.

Partnerski sporazum Sloveniji v obdobju 2021-2027 (ogledate si ga lahko tukaj) omogoča prejetje 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev, ki bodo razdeljeni v tri programe

• program za izvajanje evropske kohezijske politike 3.212,6 milijona evrov,
• program za odpravljanje materialne prikrajšanosti 29,4 milijona evrov in
• program za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 23,9 milijona evrov.

Za zeleni prehod bo Slovenija preko Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj namenila 806 milijonov evrov. Sredstva bodo prispevala k razogljičenju države in razvoju obnovljivih virov energije. Pri tem bodo sredstva namenjena naložbam za izkoriščanje sončne in vetrne energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Prav tako bodo sredstva blažila tveganja podnebnih sprememb, spodbujala krožno gospodarstvo v podjetjih, zagotovila učinkovito upravljanje z vodnimi viri ter zaščitila ekosisteme in biotsko raznovrstnost.

Iz Sklada za pravični prehod bo Slovenija namenila 248 milijonov evrov za spodbujanje energetskega prehoda Savinjsko-Šaleške regije do leta 2033. Naložbe bodo usmerjene v krepitev možnosti usposabljanja in zaposlovanja, diverzifikaciji in odpornosti lokalnega gospodarstva ter oživitvi degradiranih območij.

Za vsebinsko področje bolj povezana Evropa, ki vključuje mobilnost in povezljivost informacijsko komunikacijske tehnologije bo namenjenih 511 milijonov evrov, za vsebinsko področje pametna Evropa, ki pokriva inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje pa 727 milijonov evrov.  Za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje bo Slovenija namenila 769 milijonov evrov. Za vsebinsko področje Evropa bližje državljanom pa 94 milijonov evrov.

Sporazum o partnerstvu določa tudi okvire izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za trajnostni razvoj mest. Za CTN se bo namenilo 8 % sredstev ESRR brez tehnične podpore, pokrival pa bo tri vsebine, in sicer projekte zelene infrastrukture v urbanem okolju, področje trajnostne mobilnosti in učinkovite rabe prostora v mestih. V CTN bo vključenih vseh 12 mestnih občin. Ključni dokumenti za izvajanje mehanizma bodo trajnostne urbane strategije mestnih občin.

 

 

Združenja občin, tj. Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, so pripravila skupen predlog za dvig povprečnine v letu 2022 in za določitev nove povprečnine za leti 2023 in 2024 ter ga posredovale državnim organom.

Upoštevajoč medletno stopnjo inflacije združenja občin predlagajo, da se povprečnina za leto 2022 dvigne na 736,66 EUR. Za leto 2023 se predlaga določitev povprečnine v višini 776,40 EUR, za leto 2024 pa v višini 783,03 EUR.

Eno izmed ključnih vprašanj je upoštevanje inflacije pri določanju povprečnine. V preteklosti je bila inflacija že upoštevana pri izračunu povprečnine, nato pa je bila v času nizke inflacije kljub nasprotovanju združenj občin iz sistema izračuna povprečnine izključena. Predlog združenj občin tako upošteva pričakovano medletno stopnjo inflacije, osnovo pa predstavljajo dejanski stroški občin na prebivalca v letu 2021.

Združenja občin se tudi strinjajo, da je potrebno pripraviti spremembe Zakona o financiranju občin, ki bodo naslavljale probleme »mestnih občin in drugih nepovprečnih občin«, na primer z novim korektorjem, ki bi naslovil obstoječa nesorazmerja.