5. 11. 2021 bo v Ljubljani potekal že VII. Urbani forum, ki ga organizirajo ZMOS, Ministrstvo za okolje in prostor ter GFS Inštitut.

V luči predsedovanja Slovenije Svetu EU bo letošnji Urbani forum povezal izzive urbanega razvoja v Sloveniji s pomembnimi evropskimi temami kot so zelena in digitalna preobrazba, vloga mest pri tem in prihodnost izvajanja Urbane agende EU. Osrednji del dogodka bo okrogla miza županje in županov mestnih občin.

Dogodek bo potekal od 10. do 14. ure v Kristalni palači (BTC, Ameriška ulica 8). Udeležba na lokaciji je kot običajno brezplačna, vendar omejena – potrebne so predhodne prijave preko te povezave. Dogodek bo tudi predvajan v živo preko spleta.

Program Urbanega foruma vključuje tako nastope političnih odločevalcev kot prispevke strokovnjakov. Udeležence foruma bodo nagovorili Matjaž Rakovec, predsednik ZMOS, mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, Jože Mermal, predsednik upravnega odbora BTC d.d. in Frederic Vallier, generalni sekretar Sveta evropskih mest in regij. Strokovni prispevki bodo naslavljali izzive in priložnosti za mesta v okviru evropskega zelenega dogovora, izvajanja Urbane agende EU in digitalne preobrazbe.

Za več informacij o dogodku in njegovo spremljanje v živo obiščite spletno stran dogodka.

Vlada je 26. 9. 2021 sprejela sklep o predlogu povprečnine za leti 2022 in 2023. Ta se bo iz trenutnih 628,20 EUR povišala na 645 EUR za leto 2022 in 647 EUR za leto 2023. Predsedniki združenj občin in minister za javno upravo podpisali dogovor o višini povprečnine.

V okviru pogajanj o višini povprečnine so reprezentativna združenja občin prejšnji teden podala načelno soglasje na predlog Vlade, da bi bila nova povprečnina v višini 638 EUR, hkrati pa so združenja izpostavila dodatne stroške, ki bodo nastali zaradi dviga stroška dela in nekaterih novih zakonov ter dosegla zavezo ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, da bo na seji Vlade zagovarjal dodaten dvig. Na seji 26. 9. 2021 je Vlada nato sprejela sklep, da bo reprezentativnim združenjem občin v podpis predlagala Dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023, in sicer za leto 2022 v višini 645 EUR in za leto 2023 v višini 647 EUR.

Čeprav je položaj mestnih občin v okviru obstoječega sistema financiranja občin neustrezen, saj so v primerjavi z manjšimi občinami izrazito prikrajšane za potrebna sredstva za izvajanje vseh nalog, ZMOS pozdravlja dvig povprečnine in nadaljnje izboljševanje stanja financiranja občin. Prav tako je potrebno izpostaviti korektno in dobro sodelovanje združenj občin z Ministrstvom za javno upravo, kar se je izkazalo tudi pri pogajanjih o višini povprečnine.

Predsedniki reprezentativnih združenj občin in minister za javno upravo Boštjan Koritnik so 27. 9. 2021 podpisali dogovor o višini povprečnine. V imenu ZMOS je dogovor podpisal predsednik Matjaž Rakovec. Višina povprečnine bo dokončno določena z vložitvijo predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023.

Fotografije: Ministrstvo za javno upravo.

V petek, 17. 9. 2021, je v Mariboru potekala 33. redna seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki je po zakonu izključni predstavnik interesov mestnih občin. Župani mestnih občin so potrdili predlog nabora nalog, ki se tičejo razvoja mest in ki bi po Ustavi morale preiti iz državne pristojnosti v izvirno pristojnost mestnih občin. Potrdili so tudi izbor novih projektov s področja trajnostne mobilnosti, ki bodo sofinancirani iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Predlog za normativno ureditev nalog, pomembnih za razvoj mest

Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je že ob nastopu mandata napovedal večji poudarek pri uresničevanju 141. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa izvirne pristojnosti mestnih občin. Gre za državne naloge, ki se tičejo razvoja mest. Ta člen Ustave, kljub že leta 1996 sprejeti odločbi Ustavnega sodišča,[1] v zakonodaji in praksi ni uresničen, zato so mestne občine pristopile k pripravi nabora nalog, ki bi morale glede na Ustavo preiti nanje.

Skupščina ZMOS je v Mariboru potrdila »Predlog za normativno ureditev nalog, pomembnih za razvoj mest«, ki vključuje analizo stanja in obrazložene predloge za nove naloge mestnih občin. ZMOS tako predlaga, da se med drugim na mestne občine prenese izvajanje naslednjih nalog:

• razvojne naloge glede usklajenosti urbanega in regionalnega razvoja,
• izdaja gradbenih dovoljenj,
• izdaja dovoljenj v zvezi s shodi in prireditvami,
• razširitev izvajanja mestnega linijskega prevoza potnikov na območje celotne mestne občine,
• zagotavljanje institucionalnega varstva za starejše,
• in nekatere druge naloge.

Navedene in druge naloge iz nabora so pomembne za razvoj mest. Za ureditev novih pristojnosti ZMOS predlaga pripravo novega Zakona o mestnih občinah, s čimer bi udejanjili odločbo Ustavnega sodišča iz leta 1996 in tako po 30 letih zagotovili vzpostavitev lokalne samouprave, kot jo predvideva Ustava. Zakon o mestnih občin bi hkrati uredil vprašanje financiranja mestnih občin, ki trenutno preko povprečnine oziroma primerne porabe ne prejmejo dovolj sredstev za izvajanje zakonsko določenih nalog.

Spomnimo, da so različne analize pokazale, da imajo mestne občine višje stroške, saj zagotavljajo širši obseg javnih storitev, a hkrati prejmejo manj sredstev na prebivalca kot manjše občine. Pokritost stroškov zakonskih nalog je pri mestnih občinah zgolj 70 %, primerna poraba na občana pa je kar 170 evrov manjša v primerjavi z manjšimi občinami. Za pravičen sistem financiranja je tako nujna diferenciacija občin oz. mestnih občin, pri čemer je stališče županov mestnih občin, da se zaradi ureditve financiranja mestnih občin ne sme zmanjšati financiranje preostalim občinam.

ZMOS bo Ministrstvo za javno upravo seznanil z oblikovanim predlogom nabora novih nalog. Od Vlade in Državnega zbora pričakuje razumevanje in podporo ter uresničitev prenosa pristojnosti v relativno kratkem času. Mestne občine, v katerih živi več kot tretjina slovenskega prebivalstva, predstavljajo regionalna središča, ki nudijo številne storitve za širše zaledno območje, in nujno je, da se njihov dejanski in ustavni položaj ustrezno uredi tudi v zakonodaji.

Izbor projektov CTN

Skupščina ZMOS je potrdila dva seznama izbranih projektov v okviru izvajanja mehanizma CTN za področje trajnostne mobilnosti. Izbranih je bilo 6 projektov, ki bodo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in državnega proračuna prejeli predvidoma nekaj manj kot 3 milijone evrov. Izbrani projekti mestnih občin bodo v naslednjih mesecih pregledani s strani Ministrstva za infrastrukturo, preden bodo prejeli dokončno potrditev s strani vladne službe za kohezijo. Skupščina je potrdila tudi izbor petih rezervnih projektov, ki bodo lahko sofinancirani v primeru sprostitve dodatnih sredstev.

S tem sta zaključeni povabili za oddajo vlog, ki jih je ZMOS objavil 1. 6. 2021. Razpisani so bili ostanki sredstev na področju trajnostne mobilnosti, saj se mehanizem CTN uspešno izvaja. Do danes je bilo potrjenih 70 projektov mestnih občin. Njihova skupna investicijska vrednost presega 214 milijonov evrov, odobreno sofinanciranje pa znaša 119 milijonov evrov oziroma 85 % vseh sredstev iz mehanizma CTN. V obravnavi je še 25 vlog, ki bodo predvidoma prejele preko 21 milijonov evropskih in državnih sredstev, s čimer bodo mestne občine dosegle 100 % realizacijo mehanizma CTN.

****

[1] Odločba Ustavnega sodišča U-I-98/95 z dne 1. 7. 1996. Ustavno sodišče je odločilo, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja.

9. 9. 2021 je preko spleta potekala 6. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo, ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in v kateri sodelujejo predstavniki združenj občin. Na seji je razprava potekala predvsem o izračunu povprečnih stroškov za leti 2022 in 2023 in o spremembi Zakona o financiranju občin.

Na seji so kot predstavniki ZMOS sodelovali predsednik in župan MO Kranj Matjaž Rakovec, župan MO Novo mesto Gregor Macedoni in vodja strokovne službe Miloš Senčur.

Ministrstvo za finance je predstavilo izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2022 in 2023. Izhodišče za pogajanja za določitev povprečnine za naslednji dve leti bo veljavna povprečnina (628,20 EUR). V zvezi s tem bodo sklicani ločeni sestanki. Predstavniki občin so opozorili na izzive pri izvajanju investicij, predvsem zaradi višanja cen gradbenih materialov in storitev.

Župan Macedoni je dodatno opozoril na položaj mestnih občin. Formula za izračun primerne porabe v ospredje postavlja vidike kot so površina občine, dolžina cest in podobno, dejstvo pa je, da so se v zadnjem obdobju stroški povečevali predvsem zaradi višjih stroškov dela. Pri tem so nesorazmerno bolj obremenjene mestne občine, ki zagotavljajo večji nabor javnih storitev in imajo večje število javnih uslužbencev. Stališče ZMOS je, da se financiranje ne sme znižati nobeni občini, a da je potrebno formulo iz Zakona o financiranju občin (ZFO) prilagoditi na način, da bo bolj odražala dejanske stroške delovanja mestnih in drugih občin.

Minister Koritnik je predstavil tudi izhodišča za spremembo ZFO. Predvideno je, da se bo v sklop nalog, ki jih lahko opravljajo skupne občinske uprave, vključilo tudi področje informacijskih storitev. Spremenil se bo tudi 20.a člen ZFO, ki določa dodatno financiranje občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo, in sicer na način, da bo v večji meri upoštevano število evidentiranih romskih naselij in število njihovega prebivalstva. Člani delovne skupine so se z napovedanimi spremembami strinjali.

Med drugimi temami je ZMOS izpostavil problematiko kategoriziranih občinskih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Predlagal je, da združenja skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za infrastrukturo pristopijo k reševanju tega izziva, na primer z določitvijo metodologije, ki bi urejala obseg odškodnin lastnikom zemljišč.

Eko sklad je dne 20. 8. 2021 objavil nova razpisa za spodbujanje celovitih prenov večstanovanjskih stavb z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, razvitih v okviru projekta Care4Climate.

Na prvem javnem razpisu je etažnim lastnikom starejših večstanovanjskih stavb ponujeno financiranje s kombinacijo kredita v breme rezervnega sklada in nepovratnih sredstev (samo nepovratnih sredstev ne bo mogoče pridobiti), na drugem javnem razpisu pa financiranje s kombinacijo nepovratnih sredstev in sredstev izvajalca energetskega pogodbeništva (s plačili storitve prenove po računih; etažni lastniki bodo izvajalca energetskega pogodbeništva poiskali na trgu ponudnikov storitev).

Upravičene bodo stavbe z več kot 8 deli in več kot 8 različnimi etažnimi lastniki, pri čemer bo morala biti več kot polovica površine stavbe v stanovanjski rabi in več kot polovica vseh etažnih lastnikov fizičnih oseb (občanov). Pogoj bo izvedba celovite prenove stavbe, kar se lahko izvede kot usklajeno izvedbo treh ali več ukrepov energijske prenove stavbe ali kot skoraj ničenergijsko prenovo.

Predvidena višina nepovratne finančne spodbude je:
₋ do 40 % priznanih stroškov naložbe za celovito prenovo z usklajeno izvedbo treh ali več ukrepov energijske prenove stavbe;
₋ do 50 % priznanih stroškov naložbe za skoraj ničenergijsko prenovo.

Če bo v okviru celovite prenove izvedena tudi statična sanacija, se bo dodelila dodatna nepovratna finančna spodbuda v višini do 50 % s tem povezanih stroškov, vendar ne več kot 225 EUR na m2 neto ogrevane površine stavbe pred prenovo.

Predvidena višina nepovratnih sredstev za posamezen javni razpis znaša 500.000 EUR in 1.500.000 EUR za povratna sredstva – kredit v breme rezervnega sklada.

Namen javnih razpisov je razviti nova finančna inštrumenta, ki bosta omogočila večji obseg celovitih prenov večstanovanjskih stavb. Razpisa bosta odprta do konca leta 2021, sredstva pa bodo predvidoma zadoščala za izbiro enega do dveh projektov na posamezen razpis.