Združenje mestnih občin Slovenije
  • Domov
  • O Zmos
    • Kontakti
    • Članstvo
    • Dokumenti
    • Povezave
  • Zakonodaja
  • Novice in dogodki
    • Novice
    • Dogodki
  • CTN
    • Projekti CTN
    • Zaključena Povabila CTN
    • Finančni instrumenti
    • TUS
    • Kohezija 2021-2027
  • Projekti
  • Za člane
  • English
  • Search
  • Menu

Vlada sprejela novo sedemletno Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028

11/05/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Vlada je 10. 5. 2022 na dopisni seji in na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma sprejela Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028, ki predstavlja temeljni okvir razvoja slovenskega turizma v prihodnjih sedmih letih.

Za doseganje vizije »zelene butičnosti, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse« se slovenski turizem strateško usmerja v razvoj in trženje uravnotežene turistične ponudbe trajnostnega butičnega turizma višje kakovosti, ki temelji na slovenski naravi in kulturni identiteti, ki je generator višje vrednosti. Strategija je usmerjena v uresničevaje uravnoteženega scenarija rasti z načelom »Nekaj več in veliko bolje«, ki predvideva zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov, predvsem pa koncentracijo na višjo kakovost, in dodano vrednost s poudarkom ukrepov na prestrukturiranju ponudbene strani slovenskega turizma.

V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev: 1) povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe; 2) povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov; 3) pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja; 4) razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter 5) zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.

Opredeljenih je 7 politik s konkretnimi ukrepi:

  • Politika 1: naložbe in podjetniško okolje,
  • Politika 2: javna/skupna infrastruktura in dediščina za turistični ambient Slovenije,
  • Politika 3: človeški viri za dvig dodane vrednosti,
  • Politika 4: trajnost in zelena shema slovenskega turizma,
  • Politika 5: dostopnost in trajnostna mobilnost,
  • Politika 6: upravljanje destinacij in povezanost turizma,
  • Politika 7: produkti in trženje.

Poleg tega pa so določene tudi tri horizontalne politike, ki podpirajo uresničevanje ključnih strateških politik:

  • Digitalna preobrazba slovenskega turizma,
  • Usmeritve politike na zakonodajnem in finančnem področju,
  • Institucionalni okvir in horizontalno medresorsko in medsektorsko upravljanje in usklajevanje politik.

Izvedba strategije bo imela po načrtih Vlade pozitivne finančne posledice, ki izhajajo iz osnovnega cilja strategije: dvig dodane vrednosti, ki jo generira turistično povpraševanje v osnovnih dejavnostih turizma (I 55, I 56 in R 92.001) za 43% z 0,92 milijarde evrov v 2019 na 1,31 milijarde evrov letno do leta 2028, pri čemer je predpostavljena povprečna 8,9% letna stopnja rasti te kategorije v obdobju 2022 – 2028.

Ocenjuje se, da bi bilo za uresničitev ciljev strategije na vseh področjih do leta 2028 potrebno vložiti skupno 1,54 milijarde EUR javnih evropskih in nacionalnih sredstev, ki so potrebna za financiranje izvajanja ukrepov in aktivnosti v okviru politik znotraj strategije (kar je zgolj okvir potrebnih sredstev, ne pa tudi sprejeta obveza za državni proračun).

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/02/Expano-23-10-2018-1-res.jpg 1363 2042 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-05-11 10:05:292022-05-11 10:05:29Vlada sprejela novo sedemletno Strategijo slovenskega turizma 2022 – 2028

Ljubljana, Kranj in Velenje izbrani v Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta

28/04/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Evropska komisija je 28. 4. 2022 objavila izbor 100 mest, ki bodo sodelovali v Misiji EU za podnebno nevtralna in pametna mesta. Iz Slovenije so bila izbrana kar tri mesta – Ljubljana, Kranj in Velenje.

Misija EU za podnebno nevtralna in pametna mesta (v nadaljevanju: misija) bo podpirala 100 evropskih mest pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2030. Mesta imajo osrednjo vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti do 2050, kar je cilj evropskega Zelenega dogovora. Obsegajo samo 4 % območja EU, vendar v njih živi 75 % državljanov. Poleg tega mesta porabijo 65 % svetovne energije in v ozračje izpustijo 70 % svetovnih emisij CO2. Iz programa Obzorje Evropa bo misija prejela 360 milijonov evrov v letih 2022-2023 in nudila strokovno podporo mestom, tudi preko posebne platforme misije NetZeroCities, zagotavljala dodatne možnosti pridobivanja evropskih sredstev, izmenjavo znanja in mreženje med mesti ter možnosti sodelovanja v demonstracijskih in pilotnih projektih.

Rok za prijavo interesa za sodelovanje v misiji je potekel januarja. Skupaj se je v misijo prijavilo kar 377 mest. Iz Slovenije se je prijavilo osem mest (pet mestnih občin in tri občine), izbrane pa so bile mestne občine Ljubljana, Kranj in Velenje.

Evropska komisija bo v nadaljevanju izbrana mesta povabila k pripravi in podpisu t. i. mestne podnebne pogodbe (Climate City Contract). Ta bo vključevala celovit načrt za doseganje podnebne nevtralnosti preko različnih sektorjev (energija, stavbe, odpadki, transport itd.) in s tem povezan investicijski načrt. Priprava pogodbe bo potekala ob vključenosti občanov, raziskovalnih institucij in zasebnega sektorja, zahtevala pa bo tudi sodelovanje institucij na ravni EU in države. Mesto bo s podpisom podnebne pogodbe prejelo oznako, da sodeluje v misji, kar bo odpiralo dodatne možnosti za pridobivanje nepovratnih sredstev. Izkušnje mest, ki bodo del misije, bodo prispevale k boljši pripravljenosti vseh evropskih mest, da dosežejo podnebno nevtralnost do leta 2050.

Na podlagi velikega interesa za sodelovanje v misiji bo Evropska komisija pristopila k pripravi podpornih ukrepov tudi za neizbrana mesta, vključno z možnostjo podpore preko platforme misije in možnostjo pridobivanja nepovratnih sredstev preko programa Obzorje Evropa.

V ZMOS čestitamo izbranim mestom za uspešno prijavo in neizbranim mestom za ambicioznost, ki jo velja nadaljevati. Hkrati izražamo zadovoljstvo, da smo lahko v manjši meri prispevali k pripravam na prijavo mestnih občin. Te so prve informacije o misiji pridobile ravno preko dogodkov in sestankov ZMOS ter ob pomembnem sodelovanju dr. Romane Jordan z Instituta Jožef Stefan, ki je bila vključena v upravni odbor misije.

Dodatne informacije:

  • Objava Evropske komisije o izboru mest
  • Publikacija “Meet the cities”
  • Predstavitev misije in podporni dokumenti

Izbrana mesta v Misiji EU: 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2022/02/EU-Mission-Cities-1280x640.jpg 640 1280 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-04-28 13:57:592022-04-28 14:08:26Ljubljana, Kranj in Velenje izbrani v Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta

Od 1. 6. brezplačni mestni prevoz za upokojence v petih mestnih občinah

28/04/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

22. aprila 2022 je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec s predstavniki petih slovenskih mestnih občin podpisal pogodbo o poravnavi subvencije za izvajanje mestnega prevoza potnikov za upravičence do subvencioniranega prevoza.

Tako bo od 1. junija 2022 dalje mestni prevoz brezplačen za upokojence, invalide in vojne veterane v mestnih občinah Celje, Koper, Kranj, Krško in Novo mesto. Že sedaj je mestni prevoz za omenjene skupine brezplačen v mestnih občinah Ljubljana in Maribor.

Minister Jernej Vrtovec je ob podpisu pogodb izjavil: “Na Ministrstvu za infrastrukturo intenzivno delamo ne le na cenovni dostopnosti javnega potniškega prometa ampak tudi na izboljšanju njegove ponudbe. V teku je postopek za podelitev novih koncesijskih pogodb za medkrajevni avtobusni prevoz za naslednje obdobje petih let z možnostjo podaljšanja še za nadaljnja tri leta. Razpisali smo za okoli 20 odstotkov bogatejšo ponudbo javnega potniškega prevoza. S tem želimo izboljšati frekventnost odhodov avtobusov in boljšo oskrbo v korist potnikov. Naš cilj pa je ljudem ponuditi kakovostne prevoze, ki bodo tako po ceni kot po ravni storitve dobra alternativa prevozu z avtomobilom”.

Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je podpis pogodbe označil kot “pomemben korak v smeri manjšega onesnaževanja zraka v mestih: več ljudi bo uporabljalo potniški promet, manj bo gneče na cestah, pa tudi parkiriščih, ki jih po mestih kronično primanjkuje”.

 

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2022/04/minister-vrtovec-podpis-subvencije-MO-MOC-22-4-22.jpg 3024 4032 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-04-28 10:28:252022-04-28 10:28:25Od 1. 6. brezplačni mestni prevoz za upokojence v petih mestnih občinah

Mehanizmi podpore za doseganje podnebne nevtralnosti slovenskih občin

20/04/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

ZMOS je dne 19. 4. 2022 organiziral spletni dogodek na temo podnebnih ukrepov in podnebne nevtralnosti slovenskih občin, s poudarkom na podpornih mehanizmih za občine. Dogodek, ki je nastal ob podpori Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, je spremljalo preko 60 oseb, sodelovali so predstavniki različnih evropskih in državnih organov.

Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je v uvodnem govoru izpostavil videnje, da imajo mesta in občine pri zelenem prehodu pomembno vlogo – s svojim zgledom, politikami in strateškim pristopom vplivajo na delovanje gospodarstva in navade občanov, s konkretnimi projekti neposredno zmanjšujejo okoljski vpliv delovanja občinskih institucij in zagotavljajo večjo odpornost na podnebne spremembe. »Pot do podnebne nevtralnosti ne bo lahka, je pa nujna, in prej ali slej bo zahtevala tudi bolj sistemsko podporo s strani državnih institucij. Mesta so bolj fleksibilna in se lahko hitreje odzivajo od državnega aparata, zato menim, da morajo biti na tem področju tudi bolj ambiciozna od države.«

Durmish Guri, direktor Sveta evropskih mest in regij (CEMR), ki izvaja naloge urada Konvencije županov za Evropo, je poudaril, da že sami stroški podnebnih sprememb pričajo o nujnosti hitrega delovanja, usmerjenega v cilj EU za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. CEMR si prizadeva za krepitev dialoga in podpira priložnosti za izmenjave mnenj in izkušenj med nacionalnimi združenji občin in drugimi deležniki, tudi s podporo tovrstnim dogodkom.

Prva predstavitev je pregledala stanje in razvoj podnebnih politik na ravni EU. Pedro Bizarro iz urada Konvencije županov je povzel Evropski zeleni dogovor in predlog zakonodajnih paketov »Pripravljeni na 55«. Cilj EU je, da do leta 2030 za 55 % zmanjša emisije, kar bo EU podprla z zakonodajnimi spremembami na področjih trgovanja s pravicami do emisij, energetske učinkovitosti, transporta, davkov itd.

Med konkretnimi mehanizmi za podporo mestom sta dr. Romana Jordan z Instituta Jožef Stefan in Matthew Baldwin iz Evropske komisije (EK) predstavila Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta, ki v okviru programa Obzorje Evropa cilja na pot podnebne nevtralnosti pripeljati 100 mest. Rok za prijavo na misijo je potekel januarja, prijavilo se je kar 377 mest, od tega 8 iz Slovenije. Vodja misije, g. Baldwin je obvestil, da bo izbor mest objavljen v prihodnjih tednih, upoštevana bo tudi geografska porazdelitev, zato bodo v misijo vključena mesta iz vseh držav članic EU. Uspešni prijavitelji lahko računajo na podporo misije za pripravo strateških dokumentov, investicijskih in akcijskih načrtov za dosego podnebne nevtralnosti. Aktivnosti mest in podpora bodo določeni v nezavezujoči podnebni pogodbi, s podpisom pa bo mesto pridobilo tudi oznako, da sodeluje v misiji, kar bo odpiralo dodatne priložnosti za pridobivanje evropskih sredstev. V razpravi je bila izpostavljena pomembna vloge dr. Romane Jordan, ki je nekdanja članica odbora misije, pri informiranju in spodbujanju slovenskih mest za prijavo.

Konkretne pripravljalne aktivnosti petih mestnih občin, ki so se prijavile na misijo, je predstavila Eva Romih z Mestne občine Kranj. Informacije o misiji so mestne občine najprej pridobile ravno preko dr. Romane Jordan in dogodkov ZMOS leta 2020, sledili so podrobnejši sestanki v okviru delovnih teles ZMOS in končna odločitev petih mestnih občin za prijavo. Te so koordinirale svoje aktivnosti in se skupaj pripravljale na prijavo, ki so jo nato samostojno oddale. Ključna ugotovitev je, da bodo mesta potrebovala finančno in strokovno pomoč s strani države za uresničitev cilja podnebne nevtralnosti. Zato je ZMOS Vladi že predlagal vzpostavitev medsektorske strokovne ekipe na državni ravni, ki bi pomagala usmerjati mesta.

Sledila je predstavitev Konvencije županov. Pedro Bizarro (CEMR, urad Konvencije županov) je izpostavil predvsem nove zaveze v okviru konvencije, ki so skladne s politikami EU, Evropskim zelenim dogovorom in evropsko podnebno zakonodajo. Konvencija sledi skupni usmeritvi podnebne nevtralnosti do leta 2050, od podpisnic se pričakuje postavitev srednje in dolgoročnih ciljev, ki sledijo ciljem EU in so vsaj toliko ambiciozni kot nacionalni cilji. Udeleženci dogodka so bili opozorjeni tudi na bogato zbirko strokovne in podporne literature, ki je bila pripravljena v okviru konvencije.

Elisa Decourcelle iz CEMR je predstavila Sporazum o zelenih mestih (Green City Accord), ki dopolnjuje aktivnosti Konvencije županov in se osredotoča na okoljsko čista in zdrava mesta. Župani podpisniki sporazuma se zavezujejo do leta 2030 izboljšati kakovost zraka, zelena območja v mestih, krožno gospodarstvo, znižati onesnaženje s hrupom itd. Sodelovanje v sporazumu omogoča mreženje mest, primerjave politik in rezultatov ter tudi boljše možnosti za pridobivanje evropskih sredstev.

Klemen Košir z Ministrstva za infrastrukturo je predstavil delovanje Urada za zeleni prehod in konkretne finančne spodbude za občine. Nov urad v okviru MZI je nastal zaradi potrebe po tesnejši medresorski koordinaciji pri uresničevanju okoljskih ciljev, hkrati pa urad deluje kot izvajalski organ ministrstva, ki razpisuje sredstva. V okviru zaključevanja evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2014-2020 ima MZI odprte različne razpise za okoljske projekte, izvajajo se tudi ukrepi trajnostne mobilnosti v okviru mehanizmov celostnih teritorialnih naložb (CTN) in dogovora za razvoj regij (DRR). Predstavil je predvideno sofinanciranje okoljskih ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter osnutek ukrepov, ki so predvideni pri izvajanju EKP za obdobje 2021-2027.

Dogodek se je zaključil s področjem prilagajanj na podnebne spremembe v urbanih okoljih. Barbara Simonič z Oddelka za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor je predstavila strokovne projekcije posledic podnebnih sprememb. V Sloveniji se je temperatura dvignila za 1,7 °C v obdobju 1961-2011 in za 2°C do danes. Hkrati se niža višina padavin, višina snežne odeje, povečuje se trajanje sončnega obsevanja. Izpostavila je izdelane scenarije podnebnih sprememb za Slovenijo do leta 2100, ki so dostopni tukaj. Med podpornimi ukrepi je poleg do sedaj naštetih izpostavila program Life in Misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je namenjena regijam. MOP med ukrepi za mesta načrtuje pripravo ocen ranljivosti po občinah in pripravo občinskih strategij prilagajanja.

Podporni mehanizmi torej že obstajajo – okoljsko ukrepanje se vse hitreje premika iz faze političnega dogovarjanja (določitve ciljev, pogajanj med državami itd.) v fazo implementacije, ki pa se bo v večini dogajala ravno v mestih.

  • Predstavitve
    Vse predstavitve z dogodka so dostopne tukaj.
https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2022/04/5-CoMPB.png 1055 1600 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-04-20 14:59:092022-04-20 14:59:53Mehanizmi podpore za doseganje podnebne nevtralnosti slovenskih občin

Objavljen razpis NOO za javna najemna stanovanja

18/04/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Ministrstvo za okolje in prostor je 15. 4. 2022 objavilo javni razpis iz sredstev Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za javna najemna stanovanja.

Dokumentacija “Javnega razpisa za dodelitev sredstev s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj” je dostopna tukaj.

Namen javnega razpisa je zagotavljanje javnih najemnih stanovanj z gradnjo stanovanj in z odkupom stanovanj. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov izgradnje in prenove javnih najemnih stanovanj. Ciljna skupina za pridobitev sredstev za financiranje gradnje ali nakupa javnih najemnih stanovanj so lokalne skupnosti, javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, ter druge organizacije, ustanovljene s ciljem zadovoljevanja potreb po javnih stanovanjih.

Upravičeni so stroški GOI del, nakup zemljišč, prostorsko načrtovanje in izvedba natečajev, izdelava projektne dokumentacije, investicijska dokumentacija, komunalni prispevek, stroški vodenja projekta, svetovalni inženiring, itd., gradbeni nadzor, inženiring, super nadzor, itd., stroški informiranja in komuniciranja, izvajanje ukrepa umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih, medtem ko DDV ni upravičen strošek.

Projekt se sofinancira v višini 50% upravičenih stroškov projekta z nepovratnimi sredstvi Sklada za okrevanje in odpornost. Razpisanih je 60 milijonov evrov.

Obdobje upravičenosti stroškov je od 20. 2. 2020 do 30. 6. 2026. Uporabna dovoljenja za pridobljena javna najemna stanovanja morajo biti zagotovljena do 31. 12. 2025.

Z vidika skladnega regionalnega razvoja se bo spodbujalo projekte na obmejnih problemskih območjih. Z vidika racionalne rabe prostora in ohranjanja zelene infrastrukture se bo spodbujalo investicije v prenove obstoječih objektov. Pri novogradnjah se bo podprlo izključno gradnjo skoraj nič energijskih stavb. Podprlo se bo rabo trajnostnih materialov, npr. lesa, vgradnjo sodobnih energijsko učinkovitih tehničnih stavbnih sistemov in gradnjo polnilnih mest za električna vozila.

Minimalen obseg investicije je vsaj 4 pridobljena stanovanja v okviru enega projekta.

Točkovanje projektov bo upoštevalo naslednja merila:

Naziv merila Št. točk
Predviden zaključek projekta do 31. 12. 2024 30
Projekti na obmejnih problemskih območjih 50
Projekti prenove stanovanj 40
Energetska učinkovitost ob zaključku projekta: razred A1 (od 0 do vključno 10 kWh/m2a) 40
Energetska učinkovitost ob zaključku projekta: razred A2 (nad 10 do vključno 15 kWh/m2a) 20

Vloge, ki bodo na sedež Ministrstva za okolje in prostor prispele do dne 31. 5. 2022 (v papirni obliki), bodo uradno evidentirane in obravnavane enakovredno, ne glede na vrstni red prispetja.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2019/04/20181004_131425-resize.jpg 1412 1059 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-04-18 11:40:452022-04-18 11:40:45Objavljen razpis NOO za javna najemna stanovanja

NUSZ – dopolnjena sistemska priporočila MOP upoštevajo pripombe mestnih občin

12/04/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 11. 4. 2022 občinam posredovalo dopolnitev Sistemskih priporočilih za izvajanje sistema nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč št. 2. Dopolnitev odpravlja predhodno razlago, na podlagi katere so se številne občine soočale z neutemeljenimi pritožbami nekaterih večjih trgovskih podjetij na odmerne podatke za NUSZ, kjer so nasprotovali odmeri za zunanje površine kot so parkirišča.

Združenje mestnih občin Slovenije je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije hitro odreagiralo na zaznano problematiko in od ministrstva zahtevalo spremembo priporočil. Ob tem sta obe združenji tudi s pomočjo najete odvetniške družbe pravno argumentirali obveznost odmere NUSZ tudi od parkirišč oziroma od zunanjih poslovnih površin, ki so funkcionalno povezane s poslovnimi objekti ter svetovale občinam članicam glede postopanja v zvezi s pritožbami.

MOP je sedaj dopolnil točko “3.1.1.4. Druge površine namenjene poslovni dejavnosti”, kjer je med drugim navedeno:

“/…/ zunanje poslovne površine kot npr. samostojna parkirišča, tržnice, parkirišča pri hotelu, restavraciji, bencinskem servisu, trgovini in trgovskem centru, pokrite skladiščne površine ipd., po namenski in jezikovni razlagi predpisa ter novejši sodni praksi, nesporno predstavljajo tista zemljišča, od katerih se odmerja nadomestilo. Pri tem je pravna podlaga drugi odstavek 218. člena ZGO-1 v povezavi s četrtim odstavkom 60. člena ZSZ-84. Občine so tako dolžne pri pripravi podatkov za odmero nadomestila ustrezno določiti površine, ki predstavljajo predmet odmere, skladno s temi določbami.”

Dopolnitev sistemskih priporočil si lahko ogledate tukaj.

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2021/07/DJI_0285-DN-e1626770026600.jpg 1125 2000 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-04-12 10:35:472022-04-12 10:35:47NUSZ - dopolnjena sistemska priporočila MOP upoštevajo pripombe mestnih občin

MGRT mnenja, da morajo razseljene osebe iz Ukrajine plačevati turistično takso

30/03/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

30. 3. 2022 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) poslalo obvestilo občinam glede plačila turistične takse oseb iz Ukrajine. 

Gre za vprašanje, ali morajo razseljene osebe iz Ukrajine, ki začasno prebivajo v nastanitvenih obratih, plačevati turistično takso. Po mnenju MGRT turistične takse ne plačujejo zgolj tiste osebe iz Ukrajine, ki so nastanjene v državnih nastanitvenih zmogljivostih, ki jih je določila Vlada. Vse ostale osebe, ki prenočijo v nastanitvenih obratih, morajo plačati turistično takso. Hkrati MGRT napotuje na možnost, da se v občinskih odlokih določijo dodatne izjeme oziroma oprostitve plačila turistične takse, kar bi pomenilo spreminjanje občinskih odlokov. MGRT tudi napoveduje spremembo zakonodaje, ki bi določala, da so begunci in razseljene osebe oproščene plačila turistične takse, do česar pa ne bo moglo priti v kratkem času.

ZMOS mnenju MGRT nasprotuje. Po mnenju strokovne službe ZMOS se za nastanitev beguncev oziroma razseljenih oseb iz Ukrajine, tudi če se ta izvaja v nastanitvenih obratih, ne uporablja Zakon o spodbujanju razvoja turizma (v nadaljevanju ZSRT-1, Uradni list RS, št. 13/18), saj v konkretnih primerih ne gre za dejanska stanja, ki jih sicer ureja ZSRT-1. Nastanitve razseljenih oseb iz Ukrajine namreč ne gre enačiti z nastanitvijo gosta oz. turista v smislu določb ZSRT-1, ker gre pri nastanitvi prvih za povsem drug namen. In sicer, da se jim omogoči varno začasno prebivanje, kar pa sodi v sfero humanitarnih dejavnosti in ne v okvir turizma oziroma v materijo ZSRT-1.

Tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) v 7. členu določa, da vse oblike varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in drugih nesreč ter sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Pri tem v 8. členu zakon med druge nesreče uvršča tudi tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.

Vlada je nenazadnje sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine (Uradni list RS, št. 32/22), ki določa uvedbo začasne zaščite za osebe, ki so 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil.

V primerih, ko osebe z začasno zaščito iz citiranega sklepa Vlade začasno prebivajo v nastanitvenem obratu, ker se ne morejo varno in trajno vrniti v državo ali regijo izvora zaradi vojne in njej podobnih razmer, oboroženih spopadov, okupacije ali množičnih kršitev človekovih pravic, zaradi česar je ogroženo njihovo življenje ali telo ali so žrtve sistematičnega ali splošnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin (2. člen Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo), se ZSRT-1 po mnenju strokovne službe ZMOS ne uporablja in mestna občina v zvezi s tem ne pobira turistične takse.

ZMOS je MGRT seznanil s tem stališčem dne 16. 3. 2022, dne 22. 3. 2022 pa MGRT pozval k pripravi navodil za operativno izvedbo oprostitve turistične takse za razseljene osebe iz Ukrajine (na primer, da se take osebe ne vpisuje v aplikacijo eTurizem ali pa da bi MGRT interpretiral njihov položaj na način, da bi lahko bili oproščeni plačila turistične takse po zadnji alineji prvega odstavka 18. člena ZSRT-1, tj. oprostitev za tuje državljane, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične takse.)

V vsesplošnih prizadevanjih za pomoč prebivalcem Ukrajine, tako s strani občanov, občin kot države, ocenjujemo kot neustrezno navodilo ministrstva, po katerem bi morali turistično (in promocijsko) takso obračunavati tudi za brezplačne namestitve razseljenih oseb pri sobodajalcih in drugih namestitvenih obratih.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2022/03/flag-g24123cae2_1920.jpg 1088 1920 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-03-30 13:57:562022-03-30 13:59:51MGRT mnenja, da morajo razseljene osebe iz Ukrajine plačevati turistično takso

ZMOS se je udeležil 8. kohezijskega foruma v Bruslju

23/03/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

17. in 18. marca je v Bruslju potekal 8. kohezijski forum, namenjen razpravam o prihodnosti evropske kohezijske politike (EKP). Dogodka se je udeležila tudi predstavnica ZMOS, mag. Saša Heath-Drugovič, ki vodi Odbor za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje.

Evropska komisija je ob začetku foruma predstavila novo platformo Kohesio, ki združuje informacije o 1,5 milijona projektih v članicah EU, ki se od leta 2014 financirajo iz sredstev EKP.

Na forumu, ki poteka vsake tri leta, so sodelovali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira, predsednik Evropskega odbora regij Apostolos Tzitzikostas, nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz in številni predstavniki ministrstev držav članic ter drugih deležnikov. Iz Slovenije so se foruma, poleg ZMOS, udeležili predsednica in predsednik obeh razvojnih svetov kohezijskih regij, tj. Lilijana Madjar in Aleksander Saša Arsenovič ter predstavniki Stalnega predstavništva Slovenije pri Evropski uniji.

Na dogodku je bilo predstavljeno 8. kohezijsko poročilo. Komisarka Ferreira je poudarila, da EKP pozitivno prispeva k razvoju EU, predvsem manj razvitih regij. V 15 letih je EKP pripomogla k temu, da se je razvojni razkorak med desetimi državami, ki so v EU pristopile leta 2004, in zahodnimi članicami prepolovil. Poudarila je tudi, da izvajanje EKP ni koristno samo za manj razvite države članice, temveč da pozitivno vpliva na celotno EU, saj pri izvajanju investicij s storitvami ali proizvodi sodelujejo tudi številna podjetja iz razvitejših delov unije. Prav tako pa gre za izkaz evropske solidarnosti in za eno izmed najprepoznavnejših evropskih politik med državljani.

V luči zadnjih kriz, epidemije koronavirusa in vojne v Ukrajini, je EU pokazala zmožnost hitrega odzivanja in prilagajanja EKP. Po ukrepih, namenjenih blaženju posledic epidemije, je v pripravi že t.i. predlog CARE, ki bo omogočal uporabo ostankov EKP sredstev za podporo beguncem iz Ukrajine. Komisarka Ferreira je prav tako zavrgla tezo, da je EKP zastarela politika. Izrazila je mnenje, da gre, nasprotno, za zelo moderno politiko, ki se prilagaja realnosti, npr. z usmeritvami za zeleni in digitalni razvoj in odzivanjem na prej omenjene krize. Slednje lahko povzroči nove razlike v razvoju regij in mest, zato je komisarka poudarila, da bo za uspešnost EKP tudi v prihodnje zelo pomembno spoštovanje dveh glavnih elementov – teritorialnih razvojnih strategij (kot so na primer trajnostne urbane strategije mestnih občin) in širokega partnerstva pri izvajanju.

Posebej je poudarila pomen dobro pripravljenih strategij, ki jih morajo pripraviti akterji na ustreznih teritorialnih nivojih. Strategije so lahko uspešne samo, če so pripravljene v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi deležniki, ključnega pomena je načelo večnivojskega upravljanja (multi-level governance).

Tovrstna stališča, predvsem pomen pristopov od spodaj navzgor, doslednega spoštovanja načela partnerstva in večnivojskega upravljanja konsistentno zagovarja tudi ZMOS. Njegova predstavnica mag. Saša Heath-Drugovič se je v Bruslju med drugim srečala s komisarko Eliso Ferreira, z italijanskim doživljenjskim senatorjem Mariom Montijem in profesorjem Josephom Stiglitzem.

Evropska komisarka za kohezijo Elisa Ferreira (levo) in predstavnica ZMOS Saša Heath-Drugovič (desno)

Posnetek 8. kohezijskega foruma si lahko ogledate na tej spletni strani.

1. dan – 17. 3. 2022

2. dan – 18. 3. 2022

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2022/03/banner-gabf758307_1920.jpg 1280 1920 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-03-23 13:55:072022-03-29 14:12:58ZMOS se je udeležil 8. kohezijskega foruma v Bruslju

CTN – odobren projekt ureditev površin za pešce in kolesarje v Kranju

10/03/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt »CTN KR KP med Gosposvetsko ulico in Bleiweisovo cesto«.

Mestna občina Kranj bo s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj uredila površine za pešce in kolesarje med Gosposvetsko ulico in Bleiweisovo cesto. V okviru projekta bo med drugim postavila urbano opremo ter uredila javno razsvetljavo, vodovodni priključek za pitnik, prometno opremo in signalizacijo. S tem bodo pešci in kolesarji varno prišli do različnih točk v Kranju, kot so zdravstveni dom, avtobusna postaja, lekarna, sodišče, Policijska postaja Kranj, banka in vzgojno-izobraževalne institucije. Projekt bo zaključen predvidoma do konca letošnjega leta.

Vrednost projekta presega 440.000 EUR, od tega bo Mestna občina Kranj iz mehanizma CTN prejela nekaj čez 260.000 EUR.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/KRANJ_IZ_ZRAKA_PRIMOZ_HIENG_01_resize.jpg 1280 1920 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-03-10 15:45:152022-03-10 15:45:15CTN - odobren projekt ureditev površin za pešce in kolesarje v Kranju

Razpis NOO za trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin

07/03/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Ministrstvo za kulturo je 4. 3. 2022 objavilo »Javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost«.

Razpisna dokumentacija je dostopna tukaj.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dediščine. Predmet razpisa so kulturni spomeniki, ki so bili razglašeni do vključno dneva objave tega razpisa.

Sofinancirani bodo projekti, ki vključujejo vsaj eno celovito investicijo v prenovo, obnovo ter revitalizacijo kulturnega spomenika v lasti občin oziroma njene posamezne funkcionalno zaključene celote. Upravičenci do sredstev razpisa so občine, ki so lastnice ali imetnice stavbne pravice kulturnih spomenikov, ki so predmet razpisa, in nastopajo kot investitorji. Možni je sodelovanje partnerjev (vsaka organizacija, ki dejavno sodeluje pri izvajanju projekta in učinkovito prispeva k njegovemu izvajanju).

Finančni pogoji:

  • Razpisanih je 15 mio EUR.
  • Predračunska vrednost upravičenih stroškov prijavljenega projekta mora znašati najmanj 1.000.000 EUR (brez DDV).
  • Vsaj 5% upravičenih stroškov projekta mora biti namenjenih »mehkim« dejavnostim za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe ter za izboljšanje informacijske dostopnosti in prepoznavnosti lokalnega ali regionalnega območja (uporaba digitalnih sredstev in informacijsko-komunikacijskih tehnologij za prezentacijo in promocijo kulturne dediščine in kraja).
  • Vrednost zaprošenih sredstev sofinanciranja projekta po tem razpisu ne sme biti večja od 1.660.000 EUR upravičenih stroškov. Možno je tudi 100 % financiranje upravičenih stroškov brez DDV.

Projekt, ki se je začel pred 1. 1. 2020 ali pa je bil zaključen do dne izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, ni upravičen do sofinanciranja. Projekt mora biti zaključen v najkrajšem možnem roku oz. najpozneje do 31. 12. 2025. Projekt mora biti uvrščen v veljavni NRP občine – dovoljena je izjava, da bo NRP po nazivu in vrednostih usklajen do prvega zahtevka za izplačilo. Upravičeni stroški so tisti, ki so nastali v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 10. 2025, ko je tudi rok za predložitev zadnjega zahtevka za izplačilo. DDV je neupravičen.

Razpis je odprt od 4. 3. 2022 do  4. 4. 2022. Vloga se odda v tiskani obliki, hkrati je treba nekatere obrazce brez podpisa in obveznih prilog oddati tudi v elektronski obliki v formatu .doc.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2022/02/Titov-trg.jpg 999 1501 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2022-03-07 12:54:502022-03-07 12:55:23Razpis NOO za trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin
Page 1 of 25123›»

Pages

  • Članstvo
  • CTN
  • Dogodki
  • Dokumenti
  • Domov
  • English
  • FAQ
  • Finančni instrumenti
  • Footer Template
  • Izdane odločitve o podpori za CTN projekte mestnih občin v letu 2018
  • Kohezija 2021-2027
  • Kontakti
  • Novice
  • Povezave
  • Privacy Policy
  • Projekti
  • Projekti CTN v Sloveniji
  • Splošni pogoji
  • TUS
  • Vzorcna stran
  • WP File download search
  • Za člane
  • Zaključena Povabila k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN
  • Zakonodaja

Categories

  • Nekategorizirano

Archive

  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • oktober 2021
  • september 2021
  • avgust 2021
  • julij 2021
  • junij 2021
  • maj 2021
  • april 2021
  • marec 2021
  • februar 2021
  • januar 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019
  • marec 2019
  • februar 2019
  • januar 2019
  • oktober 2018
  • avgust 2018

Politika zasebnosti ZMOS

Katalog informacij javnega značaja ZMOS

VIZITKA

Strokovna služba | Verdijeva ulica 10,  6000 Koper
Telefon: +386 56646231 | E-mail: zmos@koper.si
Matična številka: 2410249000 |Davčna številka: 36391271
TRR: IBAN SI56 1010 0005 4106 983 (Banka Intesa San Paolo d.d.)

About | Imprint | Contact | Terms

© 2018 ZMOS

© Copyright - Združenje mestnih občin Slovenije - powered by Enfold WordPress Theme
Scroll to top

Ta stran uporablja samo tiste piškotke, ki so nujni za njeno delovanje. Z nadaljnjim brskanjem se strinjate z njihovo uporabo.

OK