15. 1. 2021 je na pobudo ZMOS potekal videokonferenčni sestanek županov mestnih občin in ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvonka Černača. Osrednja tema je bila izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) v obdobju 2021-2027.

Z mehanizmom CTN mestne občine od leta 2017 uspešno uresničujejo trajnostne urbane strategije. Trenutno je v mehanizmu potrjenih 54 projektov, ki bodo prispevali k boljši kakovosti življenja in trajnostnemu urbanemu razvoju. Dodeljenih je tako že preko 70 % sredstev, še približno 29 % sredstev je trenutno v postopku potrjevanja.

Župani in minister Černač so izmenjali informacije in stališča glede izvajanja mehanizma v obdobju 2014-2020 in v obdobju 2021-2027. Strinjali so se, da je izvajanje CTN uspešno in primer dobre prakse. Minister je zato napovedal nadaljevanje izvajanja mehanizma CTN za mestne občine, hkrati pa je v obdobju 2021-2027 načrtovana vzpostavitev dodatnega mehanizma CTN za ostala mesta. Pri tem je ZMOS ministru posredoval predloge za operativne izboljšave, ki bi skrajšale postopke in omogočile hitrejše črpanje evropskih sredstev.

Državna sekretarka na SVRK mag. Monika Kirbiš Rojs je županom predstavila časovnico in aktivnosti programiranja sredstev. Razprava o prihodnosti evropske kohezijske politike je potekala še o razmerju sredstev med vzhodom in zahodom, poenostavitvah postopkov, načrtu za okrevanje in odpornost, časovnici aktivnosti na evropskem in državnem nivoju ter o vključenosti mestnih občin v programiranje. Predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni je ob zaključku izrazil pripravljenost za sodelovanje in partnerski odnos.

Nova Gorica bo v sodelovanju z Gorico Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025.

V izboru za EPK je sodelovalo šest mest, v ožji izbor pa so se uvrstila štiri mesta, in sicer Ljubljana, Nova Gorica, Piran (v sodelovanju tudi s Koprom) in Ptuj. 18. 12. 2020 je strokovni svet za EPK izbral Novo Gorico, ki je svoj program pripravila v sodelovanju z Gorico (ITA). Mestni občini Nova Gorica ob tem iskreno čestitamo.

Proces oblikovanja kandidature je vpletel široko mrežo deležnikov v teritoriju: umetnikov, ustanov, nevladnih organizacij, gospodarstvenikov in raziskovalcev. Kandidatura Nove Gorice je ves čas imela polno in nedeljeno politično podporo v obeh občinah, celotni severnoprimorski regiji in deželi Furlaniji Julijski krajini in je nastajala v tesnem sodelovanju z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Koncept GO! Borderless je zelo evropski in prinaša pomembne odgovore za izzive, ki so pred Evropsko unijo. Umetniški program, ki ga napovedujejo, pa je močno usidran v tradicijo in identiteto prostora, a hkrati mednaroden, sodoben in usmerjen v prihodnost.

Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič poudarja: »To pomeni, da imata Gorici kot enotno urbano območje priložnost, da postaneta prestolnici in pomembna točka v Evropski uniji. Leta 2025 bo celotna pozornost usmerjena v goriško območje, ki je tudi center čezmejne regije. Osvojitev naslova je namreč priložnost za celotno regijo, ki ima svojo čezmejno dimenzijo. Obe Gorici bosta prva prestolnica neke regije, ki se razteza čez dve državi. Status evropske prestolnice kulture bo ponudil priložnost ne samo kulturnega ustvarjanja in urbanističnega razvoja obeh Goric, ampak bo lahko zelo močno vplival na gospodarstvo, turizem in na delovna mesta. S tem, ko postajamo prepoznavni, lahko sporočamo prednosti naših krajev za študij, investicije in življenje. S kulturnim ustvarjanjem in programom evropske prestolnice kulture pa se bo povečala tudi kakovost življenja tistih, ki že živimo v Goricah in tistih, ki bodo sem še prišli.«

Tudi župan Gorice Rodolfo Ziberna ne skriva navdušenja: »To je izjemen, močan občutek, eden tistih, ki si jih zapomnimo za celo življenje. To zmago posvečam občanom, ljudem tega edinstvenega ozemlja, ki so toliko trpeli, a so uspeli odreagirati tako, da so ustvarili boljšo prihodnost za mlade. Biti Evropska prestolnica kulture nam bo omogočilo pridobiti nove človeške in finančne vire za razvoj gospodarstva in zaposlovanja naših mest s pomočjo kulturnih, pa tudi urbanističnih in gospodarskih pobud. To je zgodovinski trenutek, prelomnica, ki usmerja pozornost v našo zgodbo, ki je temeljna, in za pozitiven in ključen prehod med preteklostjo in prihodnostjo. Najlepša hvala vsem, ki so delali na tem projektu, objem prijatelju Klemnu Miklaviču, s katerim sem delil to dogodivščino, in misel Ettoreju Romoliju, ki je skupaj s takratnim županom Nove Gorice Matejem Arčonom začel to izjemno pot.«

V okviru EPK bodo v Novi Gorici in Gorici:

– obnovili Trg Evrope in ga spremenili v mednarodno kulturno in turistično atrakcijo;

– odprli nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, predvsem za mlade, na področju kulture, trgovine, gostinstva, informacijske tehnologije in zelenih industrij;

– omogočili razvoj inovativne ponudbe in storitev na različnih področjih, denimo na področju turističnih namestitev;

– dvignili mednarodno prepoznavnost obeh mest, kar je bistveno tudi za promocijo in ugled naših gospodarskih družb;

– razvili nove programe in ponudili dodatno vsebino otrokom in najstnikom ter jim omogočili, da postanejo soustvarjalci kulturnih vsebin v obeh mestih;

– omogočili vključitev kulturne dejavnosti tudi tistim skupinam, ki težje prihajajo na kulturna prizorišča, denimo mladim družinam in starejšim občanom;

Leto 2025 bo prineslo več kot 600 dogodkov in več kot 60 različnih projektov v celotni regiji od Bovca do Komna in Dežele Furlanije Julijske krajine z več kot milijonom obiskovalcev. Povezali se bodo z 251 partnerji iz 34 držav in tako zares dosegli brezmejnost. Razglasitev in zmago Nove Gorice v sodelovanju z Gorico so po razglasitvi popestrili starodobniki Goriške, ki delujejo pod okriljem AMD-ja, z vožnjo starodobnikov mimo Trga Evrope.

V skladu s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta, ki upravlja aktivnost evropske prestolnice kulture, bosta leta 2025 dve evropski prestolnici kulture: ena v Nemčiji in druga v Sloveniji. V Nemčiji bo naziv EPK pripadel mestu Chemnitz.

Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel se je na izbor Nove Gorice odzvala z naslednjo izjavo: »Čestitam mestu Nova Gorica, njegovim javnim organom, kulturnim ustanovam in prebivalcem za zmago na nacionalnem natečaju za evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Po Mariboru leta 2012 bo to drugo slovensko mesto, ki bo nosilec tega naziva. Gostitev evropske prestolnice kulture je velika priložnost za mesto in regijo, da okrepita kulturne ambicije, umestita kulturo v osrčje svojih skupnosti in se več naučita drug o drugem – in o sebi. Skupaj s Chemnitzem v Nemčiji bo Nova Gorica del dinamičnega dvojca, ki bo čim bolje izkoristil ta naziv in zagotovil dolgoročne kulturne, ekonomske in družbene koristi.«

Danes, 16. 12. 2020, je na daljavo potekala tretja seja Delovne skupine za lokalno samoupravo,  ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in v kateri sodelujejo predstavniki vseh treh združenj občin.

V imenu ZMOS sta se seje udeležila predsednik mag. Gregor Macedoni in vodja strokovne službe dr. Miloš Senčur. Na seji so člani delovne skupine razpravljali o izvajanju Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), razpisu za pametna mesta in skupnosti ter soočanju z epidemijo Covid-19. Minister Koritnik se je uvodoma sodelujočim županom zahvalil za zelo dobro sodelovanje pri pripravi končnega predloga ZFRO, ki občinam na letni ravni prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov letno. Zakon je bil včeraj objavljen v Uradnem letu RS in bo torej začel veljati že ta mesec.

»Veseli me, da je bila podpora Zakonu o finančni razbremenitvi občin tako rekoč plebiscitarna. Zato je naša odgovornost, da določbe zakona spravimo v življenje, toliko večja,« je ob tem poudaril Koritnik in napovedal dva dodatna ukrepa za čim boljše izvajanje zakona. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je vsa ministrstva, na katera se nanaša prevzem obveznosti od občin, pozval, da pripravijo natančen načrt, kako bo potekal prenos obveznosti in na kaj je treba biti v začetnih mesecih pozorni. Prenos obveznosti bo namreč v nekaterih primerih postopen. V ponedeljek, 21. decembra, bo izveden spletni seminar za vse občine, na katerem bodo predstavniki vseh vključenih ministrstev načrte tudi ustno predstavili in odgovarjali na vprašanja udeležencev.

Minister je zbrane seznanil tudi z informacijo o pripravi javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti, poteku medresorskega usklajevanja novele Zakona o lokalnih volitvah ter z izhodišči za prenovo Zakona o javnem naročanju. Predstavniki reprezentativnih združenj pa so ministra seznanili s pobudo o ureditvi plač županj in županov, ki sovpada tudi z izhodišči za pripravo prenove Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Župan Mestne občine Novo mesto in predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni se je v razpravi zahvalil ministru in sodelavcem za tvorno sodelovanje, ki prinaša konkretne rezultate. Opozoril je na nerešeno vprašanje sprememb sistema financiranja občin, kjer je potrebno iskati rešitve v smeri, da se zaustavi povečevanje razkoraka med dejanskimi stroški, zlasti mestnih občin, in prihodki iz naslova povprečnine, četudi je ta bila povišana.

V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje sprememb Zakona o vrtcih v zvezi z ustanavljanjem zasebnih vrtcev, ki jih financirajo občine, a na njihovo ustanovitev nimajo nikakršnega vpliva. Številne občine se tako soočajo s situacijo, ko so v javnih vrtcih še prosta mesta, hkrati pa morajo financirati zasebne vrtce. Dogovorjeno je bilo, da bo v začetku naslednjega leta na to temo sklican sestanek s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer bi ponovno obravnavali možne rešitve.

Miloš Senčur je opozorili tudi na nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki je eden od pomembnejših virov prihodkov občin, tudi v luči zadnje odločbe Ustavnega sodišča na to temo. Glede na dejstvo, da se je priprava zakona o davku na nepremičnine ustavila, je bil podan predlog, da se NUSZ kot javno dajatev uredi s posebnim zakonom. V ta namen bo v okviru združenj občin oblikovana delovna skupina, ki bo pripravila predlog osnutka zakona o NUSZ.

Danes, 9. 12. 2020, je Evropska komisija predstavila svojo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost ter akcijski načrt 82 pobud, ki bodo usmerjale njeno delo v naslednjih štirih letih. Na podlagi te strategije bo prometni sistem EU lahko dosegel zeleno in digitalno preobrazbo ter postal bolj odporen na prihodnje krize. Kot je predstavljeno v evropskem zelenem dogovoru, bo rezultat 90-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden prometni sistem. Temu bo potrebno prilagoditi tudi transport v urbanih območjih.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: „Če želimo doseči svoje podnebne cilje, morajo emisije prometnega sektorja začeti nedvomno upadati. Današnja strategija bo spremenila način gibanja ljudi in blaga po Evropi, z njo bo tudi lažje kombinirati različne načine prevoza med enim samim potovanjem. Zadali smo si ambiciozne cilje za celoten prometni sistem, da bi zagotovili trajnostno, pametno in odporno okrevanje po krizi zaradi COVID-19.“

Strategija gradi na treh osnovnih ciljih – promet mora biti trajnosten, pameten in odporen.

Da bi promet postal trajnosten, to v praksi pomeni:

• pospešeno uvajanje brezemisijskih vozil, plovil in letal, goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv ter infrastrukture, povezane z njimi, npr. z namestitvijo treh milijonov javnih polnilnih mest do leta 2030;
• ustvarjanje brezemisijskih letališč in pristanišč, npr. z novimi pobudami za spodbujanje trajnostnih goriv v letalstvu in pomorstvu;
• zdravo in trajnostno medmestno in mestno mobilnost, npr. s podvojitvijo obsega prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti in gradnjo dodatne kolesarske infrastrukture v naslednjih desetih letih;
• ekologizacijo tovornega prometa, npr. s podvojitvijo obsega železniškega tovornega prometa do leta 2050.

Za pameten promet, podprt z digitalizacijo in inovacijami, bo potrebna uresničitev povezane in avtomatizirane večmodalne mobilnosti, npr. z omogočanjem nakupa vozovnic za večmodalna potovanja in z nemotenim večmodalnim prevozom tovora, ter pospeševanje inovacij ter uporabe podatkov in umetne inteligence za pametnejšo mobilnost, npr. s polno podporo uporabi brezpilotnih zrakoplovov in zrakoplovov brez posadke ter nadaljnjimi ukrepi za vzpostavitev evropskega skupnega podatkovnega prostora za mobilnost.

Za krepitev odpornosti prometa, kot enega izmed najbolj prizadetih področij zaradi epidemije COVID-19, se Evropska komisija zavezuje, da bo okrepila enotni trg, npr. s krepitvijo prizadevanj in naložb za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030; da bo omogočila mobilnost, ki bo poštena in pravična za vse, npr. tako, da bo nova mobilnost cenovno ugodna in dostopna v vseh regijah in za vse potnike, tudi za tiste z zmanjšano mobilnostjo, in da bo ta sektor privlačnejši za delavce; in da bo izboljšala varnost in zanesljivost vseh načinov prevoza, tudi tako, da bo število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2050 zmanjšala skoraj na nič.

Pot evropskega prometnega sistema v pametno in trajnostno prihodnost bodo zaznamovali konkretni roki:

do leta 2030:

• po evropskih cestah bo vozilo najmanj 30 milijonov brezemisijskih avtomobilov;
• 100 evropskih mest bo podnebno nevtralnih;
• promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo v Evropi podvojil;
• redna skupinska potovanja na razdalji do 500 km bi morala biti ogljično nevtralna;
• avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu;
• brezemisijska morska plovila bodo pripravljena za trg;

do leta 2035:

• brezemisijski veliki zrakoplovi bodo pripravljeni za trg;

do leta 2050:

• brezemisijski bodo skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka gospodarska vozila;
• obseg železniškega tovornega prometa se bo podvojil;
• v celoti delujoče večmodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo visoke hitrosti.

Na spletnem neformalnem sestanku ministrov držav članic EU, pristojnih za urbani razvoj, ki je potekal 30. 11. 2020, je bila sprejeta Nova leipziška listina, ki določa skupne evropske usmeritve trajnostnega urbanega razvoja.

Prva Leipziška listina je bila sprejeta leta 2007 pod nemškim predsedovanjem Svetu EU v Leipzigu, kjer bi moralo potekati tudi letošnje srečanje ministrov. Predstavlja dogovor držav članic o strateških načelih usmerjanja razvoja mest v EU. Nova leipziška listina posodablja načela listine iz leta 2007. Listina določa, da se celostni urbani razvoj izvaja na 3 prostorskih nivojih, tj. nivoju soseske, administrativnem nivoju mesta in na funkcionalnem urbanem območju. Za uspešen trajnostni urbani razvoj so pomembne 3 dimenzije mesta: pravično, zeleno in produktivno mesto. Ključna načela, za doseganje slednjega, so:

• urbana politika za skupno dobro, zagotavljanje dostopa do javnih storitev za vse;
• povezan in celovit pristop pri razvoju mest, vključno z izvajanjem trajnostnih urbanih strategij;
• sodelovanje med različnimi deležniki, od uprave, javnosti do zasebnega sektorja;
• več nivojsko upravljanje urbanega razvoja in sodelovanje med EU, državami, regijami in lokalnimi skupnostmi;
• uporaba pristopov, ki upoštevajo lokalne značilnosti (place-based approach).

Za doseganje trajnostnega urbanega razvoja je pomembna policentrična poselitvena struktura, zmanjševanje razdalj in mobilnostnih potreb, sodelovanje preko administrativnih meja, zelena in modra infrastruktura ter zdravo življenjsko okolje, omejevanje širjenja mest in dajanje prednosti obnovi oziroma regeneraciji pred novogradnjami, digitalni razvoj in javna podatkovna infrastruktura itd. Nova leipziška listina med drugim ohranja zahtevo po močni urbani dimenziji v programih EU in nadaljnjem financiranju celovitih in trajnostnih projektov urbanega razvoja v okviru kohezijske politike. To lahko razumemo tudi kot potrditev pravilnega pristopa mestnih občin, ki v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb izvajajo projekte iz trajnostnih urbanih strategij.

V Sloveniji je za urbani razvoj pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, poleg države pa so za razvoj mest izvirno pristojne tudi mestne občine. Minister mag. Vizjak je podprl sprejem Nove leipziške listine in poudaril, da »z uravnoteženim, policentričnim poselitvenim sistemom na nacionalni in evropski ravni lahko zagotovimo delovna mesta, javne storitve in infrastrukturo za oskrbo prebivalcev v urbanih in oddaljenih podeželskih območjih. Pri tem je za Slovenijo, državo majhnih mest, pomembno spoštovanje načela subsidiarnosti in upoštevanje pristojnosti vsake ravni«. Ministrstvo za okolje in prostor si bo aktivno prizadevalo za izvajanje listine in podpiralo nadaljnje sodelovanje med vsemi deležniki urbanega razvoja na ravni EU. V izvajanje dogovorov se bo še posebej vključilo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, v drugi polovici leta 2021.

Ministri so hkrati z listino sprejeli Dokument za izvajanje Nove leipziške listine preko več-nivojskega upravljanja »Prihodnji koraki Urbane agende EU«. Dokument poudarja pomen in nadaljnji razvoj Urbane agende EU in predstavlja dogovor o nadaljnjem sodelovanju med državami članicami, Evropsko komisijo, mesti, Evropskim parlamentom in Evropsko investicijsko banko pri oblikovanju politik EU, ki vplivajo na razvoj mest. Priprava dokumentov je potekala v sodelovanju med državami članicami, Komisijo, združenji evropskih mest in drugimi deležniki urbanega razvoja na ravni EU.

1. 12. 2020 je nato potekal še neformalni sestanek ministrov držav članic EU, pristojnih za teritorialno kohezijo, na katerem je bila sprejeta Teritorialna agenda EU 2030.

Agenda poudarja, da je za uravnotežen in trajnosten razvoj Evrope treba preprečiti upad dostopnosti storitev, zmanjšati demografske in socialne razlike, spodbuditi digitalizacijo gospodarstva, upoštevati podnebne spremembe in ohraniti naravni kapital. Zato je pomembno, da je prostorska dimenzija vključena v različne politike EU. Temeljna cilja agende sta zelena in pravična Evropa, s katerima je povezanih šest prioritet:

• uravnotežen razvoj EU na osnovi njene raznolikosti;
• funkcionalne regije za povezovanje regionalnega in lokalnega razvoja, premagovanje neenakosti;
• čezmejno povezovanje;
• zdravo okolje na osnovi boljšega ekološkega preživetja ter odpornosti na podnebne spremembe mest in regij;
• krožno gospodarstvo za močno in trajnostno lokalno gospodarstvo;
• trajnostna fizična in digitalna povezanost prostora.