Združenje mestnih občin Slovenije
  • Domov
  • O Zmos
    • Kontakti
    • Članstvo
    • Dokumenti
    • Povezave
  • Zakonodaja
  • Novice in dogodki
    • Novice
    • Dogodki
  • CTN
    • Projekti CTN
    • Zaključena Povabila CTN
    • Finančni instrumenti
    • TUS
    • Kohezija 2021-2027
  • Projekti
  • Za člane
  • English
  • Search
  • Menu

eProstor – objavljena 13. številka e-novic

24/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 13. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2019/01/eProstor_logotip.jpg 352 1160 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-24 13:47:412020-11-24 13:47:41eProstor – objavljena 13. številka e-novic

Ljubljana med 25 top manjšimi mesti na svetu

17/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Prestižna revija Monocle je uvrstila Ljubljano med 25. najboljših malih mest na svetu. Gre za tako imenovani indeks malih mest Small City Index, ki ga vsako leto strokovnjaki revije Monocle sestavijo na podlagi temeljitih raziskav, v katere vključijo tudi prebivalce samih mest.

Indeks običajno sestavlja le 20 mest, zato je letos Ljubljana, na svojem 25. mestu, deležna posebne, častne omembe. Za Ljubljano so pri Monoclu zapisali, da je ena najbolj zanimivih malih evropskih prestolnic, predvsem zaradi številnih urejenih zelenih urbanih površin, pešcem prijaznega centra, ki združuje srednjeveško in baročno arhitekturo, obilici kolesarskih stez in številnih iniciativ za izboljšanje kakovosti življenja.

Strokovnjaki ovrednotijo mesta glede na njihovo dostopnost, učinkovitost župana, odnos prebivalcev do obiskovalcev, trajnostno usmerjenost ter poslovne priložnosti, ki jih mesto ponuja. Small Cities Index je zasnovan podobno kot City Index, ki ga v Monoclu že več let objavljajo.

Ljubljana je tudi sicer v mednarodnem okolju priznana in opažena. Med številnimi mednarodnimi nagradami in priznanji lahko izpostavimo zadnje, ki so ga prejeli 6. oktobra 2020, ko se je mesto že šesto leto zapored uvrstili na seznam 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Tako je Ljubljana edino mesto na svetu, ki je ta naslov prejelo že šestič.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2019/05/DJI-0657-Ljubljana-res.jpg 897 1346 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-17 14:35:232020-11-17 14:35:23Ljubljana med 25 top manjšimi mesti na svetu

Koronavirus – brezplačno parkiranje v mestnih občinah

16/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Danes, 16. 11. 2020, je potekala videokonferenčna seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), na kateri so župani mestnih občin določili možnost brezplačnega parkiranja v času prekinitve javnega prevoza.

Prekinitev izvajanja javnega potniškega prometa je najbolj prizadela največji središči Ljubljano in Maribor. Župani so odločili, da bodo mestne občine glede na prekinitev izvajanja javnega prometa in upoštevajoč lokalne posebnosti določile parkirišča, kjer bo omogočeno brezplačno parkiranje.

Izkušnje iz prvega vala so pokazale, da je ponekod ta ukrep povzročil tudi neželene posledice, predvsem veliko zasedenost parkirišč v mestnih središčih z dolgotrajno parkiranimi vozili. Slednje je oteževalo parkiranje stanovalcev z dovolilnicami in dostop do nekaterih storitev.

V času, ko mestni in drugi javni potniški promet (JPP) ne obratuje, bodo mestne občine zato ukrep brezplačnega parkiranja tokrat prilagodile. Lahko bodo določena posamezna parkirišča, kjer bo parkiranje še naprej plačljivo, brezplačno parkiranje bo lahko časovno omejeno ali vezano na terminsko vozovnico JPP. Osnovni namen ukrepa je namreč omiliti posledice neizvajanja JPP za njegove uporabnike.

Župani so na seji obravnavali tudi izvajanje ukrepa zagotavljanja toplih obrokov za učence in dijake v času trajanja pouka na daljavo. Mestne občine ukrep podpirajo, spomnimo, da so župani že 23. 10. 2020 predlagali, da osnovne šole zagotavljajo toplo prehrano za učence in socialno ogroženih družin. Problematična pa je prenizko določena cena toplega obroka, ki jo bo po sklepu ministrice za izobraževanje krila država. Trenutno določenih 2,60 EUR na obrok je nižje od običajnih cen toplih obrokov v večini osnovnih šol v mestnih občinah. Hkrati pri organizaciji prevzema hrane nastajajo dodatni stroški zaradi razdeljevanja hrane v embalažo, kar terja večje število kuharjev. ZMOS poziva ministrico za izobraževanje, da ceno določi v višini najmanj 3,40 EUR.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/01/parkirišče-Bonifika.jpg 874 1245 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-16 12:55:592020-11-16 12:55:59Koronavirus - brezplačno parkiranje v mestnih občinah

Skupna izjava ZMOS in SOS o digitalizaciji občin

12/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Objavljamo skupno izjavo Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije o digitalizaciji občin. Pomen digitalizacije je danes očiten, kot še nikoli. Pri tem tudi slovenske občine pospešeno delajo v smeri zagotavljanja digitalnih in pametnih rešitev. Spomnimo, da sta bila konzorcija mestnih občin in konzorcij Skupnosti občin Slovenije uspešna na razpisu Evropske komisije Izziv 100 inteligentnih mest, napovedan je razpis Ministrstva za javno upravo za pilotne ukrepe na področju pametnih mest in skupnosti, zaradi epidemije se spodbuja spletno poslovanje. Izjava predstavlja skupna stališča, pričakovanja in usmeritve na področju digitalne preobrazbe in pametnih mest.

IZJAVA ZMOS in SOS

 

  1. Na pragu novega razvojnega obdobja po letu 2020 reprezentativni združenji slovenskih občin POUDARJAMO pomen digitalizacije lokalnih skupnosti v okviru skupnih prizadevanj digitalnega preoblikovanja Slovenije za celovito izrabo razvojnih priložnost in za razvoj vključujoče digitalne družbe v koristi vseh prebivalcev Slovenije.
  2. PREPRIČANI smo, da so sistematično digitalizirana mesta, vasi in skupnosti bolj kot kadarkoli prej neločljiv del bodoče digitalne družbe, zato mora biti njihova digitalna preobrazba sestavni del državnega strateškega načrtovanja digitalizacije družbe.
  3. UPOŠTEVAJOČ dosedanji državni nesistemski pristop k digitalizaciji lokalnih skupnosti, temelječ na prenovi lokalne samouprave leta 1996, po kateri so samostojno odgovorne za lastno digitalizacijo, si bosta združenji PRIZADEVALI, da državna uprava v prihodnjem razvojnem obdobju zagotovi ustrezne javno-politične mehanizme (tudi finančna sredstva) za pospešeno in bolj sistematično digitalizacijo lokalnih skupnosti.
  4. SKLICUJEMO se na Slovensko nacionalno deklaracijo za pospešitev digitalne preobrazbe mest, vasi in skupnosti v trajnostno usmerjeno pametno družbo in na evropsko deklaracijo ”Join, Boost, Sustain”, ki med drugim podarjata pomen združevanja moči pri spodbujanju trajnostne digitalne preobrazbe mest in skupnosti.
  5. Pri izbiri skupnih gradnikov medobčinske platforme dajemo PREDNOST odprtokodni platformi FIWARE ter podobnim in kompatibilnim odprtokodnim rešitvam, ki zagotavljajo ključne standarde za razbijanje informacijskih silosov, poenostavljajo internet stvari (IoT) in omogočajo upravljanje podatkov iz najrazličnejših virov v znanje in podlage za sprejemanje boljših odločitev, temelječih na podatkih v realnem času.
  6. PRIZADEVAMO si za zagotavljanje podatkovne suverenosti občin in opolnomočenje kadrov za izkoriščanje potencialov digitalizacije in podatkovne ekonomije.
  7. Reprezentativni združenji slovenskih občin deležnike digitalnega preoblikovanja Slovenije POZIVAMO:

DRŽAVNO UPRAVO

  • Da pomoči lokalnim skupnostim pri njihovi digitalizaciji nameni višje prioritete in da pri tem zagotovi ustrezne javno-politične mehanizme (vključno s finančnimi sredstvi).
  • Da se do leta 2021 sprejme krovna strategija digitalizacije lokalnih skupnosti in do leta 2022 uvedejo prve digitalne rešitve.
  • Da skladno s strategijo lokalnim skupnostim zagotovi primerno digitalno infrastrukturo za potrebe pametnih mest in lokalne e-uprave.
  • Da do leta 2022 na sistemski ravni lokalnim skupnostim na enotni osnovi in na enoten način zagotovi enostavno povezljivost z državnimi elektronskimi storitvami in odprt dostop do javno-pravnih evidenc, kjer to dovoljuje zakonodaja.
  • Da se povečajo javna sredstva in pohitrijo projekti gradnje visoko zmogljive digitalne infrastrukture na podeželskih območjih.
  • Da pri spodbujanju razvoja pametnih mest in skupnosti zasleduje učinkovitost razvojnih sredstev ter vpliv na kakovost življenja prebivalcev in omejuje parcialne, razdrobljene in nepovezljive rešitve.
  • Da pri spodbujanju digitalizacije lokalnih skupnosti prednostno podpira uporabo evropskih odprtokodnih rešitev (npr. FIWARE).
  • Da nameni sredstva za podporno okolje, ki bi pomagalo pri usposabljanju kadrov in uvajanju novih digitalnih storitev.

LOKALNE SKUPNOSTI

  • Da lastni digitalizaciji v naslednjem razvojnem obdobju po letu 2020 namenijo najvišje razvojne prioritete in v svojih proračunih oblikujejo posebne postavke namenjene digitalizaciji.
  • Da pripravijo celovite digitalne strategije, z opredeljeno časovnico za lažje načrtovanje potrebnih sredstev v proračunih in koriščenje razvojnih sredstev EU skladov.
  • Da se za hitrejšo, učinkovitejšo digitalizacijo v čim večji meri povezujejo med seboj, razvijajo interoperabilne, intuitivne, uporabnikom prijazne in polno funkcionalne digitalne rešitve.
  • Da se izogibajo vezavi na parcialne nepovezane digitalne storitve in ponudnike takšnih storitev.
  • Da razvoj pametnih mest in skupnosti osnujejo v skupnih večjih razvojnih projektih in se odločajo za razvoj elektronskih storitev in mobilnih aplikacij, ki bodo funkcionalno uporabne v vseh oziroma čim večje število slovenskih občinah. Odprtost podatkov, odprtokodnost in interoperabilnost rešitev sta ključnega pomena za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v digitalni Sloveniji.
  • Da v svojih razvojnih okvirih celotnemu prebivalstvu omogočijo pridobivanje digitalnih znanj in prispevajo k njihovi boljši e-vključenosti.
  • Da v okviru svojih pristojnosti spodbujajo razvoj visoko-zmogljive infrastrukture elektronskih komunikacij (optična omrežja in mobilna omrežja 5G).

PODJETJA

  • Da za lokalne skupnosti razvijajo interoperabilne digitalne storitve, z dostopom do javno-pravnih evidenc.
  • Da rešitev za lokalne skupnosti ne zapirajo v svoje tehnološke, informacijske in infrastrukturne otoke.
  • Da v svojih komercialnih aktivnostih upoštevajo razpoložljivo centralno državno digitalno infrastrukturo, namenjeno uporabi za lokalne skupnosti.
  • Da pospešijo razvoj visoko zmogljive infrastrukture elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih in pri tem izkoristijo razpoložljiva javna sredstva.
  • Da v okviru svojih komercialnih interesov med prebivalstvom spodbujajo povpraševanje po digitalnih storitvah in pomagajo pri pridobivanju digitalnih znanj.
  1. Reprezentativni združenji slovenskih občin IZREKAMO pripravljenost za razvojno sodelovanje z vsemi deležniki digitalizacije lokalnih skupnosti, da bomo skupaj prispevali k celoviti uspešni digitalizaciji Slovenije.

Podpisana izjava je dostopna tukaj.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/06/100ICC.png 773 1883 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-12 12:20:052020-11-12 12:20:05Skupna izjava ZMOS in SOS o digitalizaciji občin

Na Urbanem forumu župani predstavili uspešne projekte in opozorili na izzive pri njihovem izvajanju

05/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

4. 11. 2020 je po spletu potekal VI. Urbani forum v soorganizaciji Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter GFS Inštituta. Z dogodkom in okroglo mizo županov je ZMOS obeležilo tudi 10. obletnico delovanja. Forum, z naslovno temo mest kot generatorjev trajnostnega in digitalnega razvoja Slovenije, je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

V pozdravnem nagovoru je predsednik ZMOS in župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni izpostavil izboljšan odnos med državo in občinami, ob tem pa je poleg dviga povprečnine posebej izpostavil predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), ki je v obravnavi v Državnem zboru. V imenu mestnih občin se je zahvalil ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku za dialog in konstruktivno sodelovanje.

Minister se je uvodoma zahvalil županom za njihovo vlogo pri omejevanju epidemije koronavirusa kot tudi za konstruktivne predloge, ki so bili vključeni v predlog ZFRO. V nadaljevanju se je osredotočil na digitalizacijo, kjer je epidemija pokazala, da so občine na tem področju podhranjene. Cilj uporabe interneta stvari v mestih je razvoj povezanih in inteligentnih sistemov, ki bodo pomagali pri krepitvi gospodarstva, izboljšali zadovoljstvo in kakovost življenja občanov, prispevali k javni varnosti, trajnostnemu upravljanju z okoljem in učinkovitejši upravi mesta. Pri tem je opozoril, da občine k digitalizaciji po večini ne pristopajo sistematično in da nimajo oblikovanih dolgoročnih strategij. Potrebno je povezovanje občin s podobnimi izzivi in podobno digitalno razvitostjo, kar bo naslovil razpis za pametna mesta in skupnosti, ki ga bo ministrstvo objavilo do konca leta.

Državni sekretar na MOP Robert Rožac je izpostavil pomen mest, v katerih živi in dela vedno več ljudi in kjer se izvaja največ sektorskih politik. Evropska unija prepoznava pomen mest, v kratkem bo sprejeta Nova leipziška listina o trajnostnem razvoju mest, v kateri bo predvsem izpostavljena potreba po celovitem pristopu k razvoju mest in usklajeno delovanje različnih deležnikov za zagotavljanje zelenih, pravičnih in uspešnih mest. Tudi MOP digitalizacijo razume kot orodje, ki omogoča rešitve za različne izzive mest. Na svojem področju ministrstvo intenzivno dela na kakovostni digitalizaciji prostorskih aktov, izvaja se program e-Prostor, do sredine naslednjega leta bodo dodatno razširili možnosti elektronskega poslovanja. Za razvoj mest je pomembna gradbena in prostorska zakonodaja, ki se prenavlja.

Sledil je nagovor izvršnega direktorja za marketing in trajnostni razvoj pri družbi BTC Miha Mermala, ki je najprej izrazil pohvalo organizatorjem za pogum pri orgranizaciji foruma v trenutnih razmerah. BTC se že 20 let ukvarja s področjem trajnostnega razvoja, a brez sodelovanja z mestnimi občinami, posebej Ljubljano, Novim mestom in Mursko soboto, ne bi dosegali tako hitrega napredka. Območje BTC beleži že preko 20 milijonov obiskov na leto in preko 40.000 vozil dnevno, zato trajnostno mobilnost prepoznavajo kot prioriteto, ki jo spodbujajo na različne načine – od sodelovanja pri car- in bike-sharing sistemih, podpore prvi ženski kolesarski profesionalni ekipi v Sloveniji, do ustanovitve hčerinske družbe AV Living Lab. S slednjo se želi BTC pozicionirati kot testno območje za uvajanje novih pametnih rešitev, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju.

Po uvodnih nagovorih je direktor GFS Inštituta, Blaž Golob, ki je moderiral dogodek, besedo predal predavateljem prvega sklopa na temo razvoja mest in trajnostne mobilnosti. Predstavitve bodo v kratkem objavljene na spletni strani foruma.

Mag. Saša Heath-Drugovič, predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje ZMOS, je predstavila dosežke mestnih občin pri izvajanju mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Poudarila je, da je ZMOS s tem, ko je postal posredniški organ za izbor projektov CTN, pridobil posebno vlogo, ki jo izvaja nadvse uspešno. Od 139 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev je danes prost zgolj zadnji odstotek. Mestne občine so že prejele potrditve 54 projektov, od teh jih je 28 na terenu že zaključenih. Njihova skupna investicijska vrednost je preko 174 milijonov evrov, od tega je predvideno sofinanciranje iz mehanizma CTN v vrednosti preko 98 milijonov evrov (70 % vseh CTN sredstev). V postopku potrjevanja so številni projekti, ki bodo predvidoma počrpali še 29 % sredstev. Izpostavila je, da so mestne občine dosegle zavidanja vreden razvoj, za v prihodnje pa so ključni državni projekti, ki bodo povezali vse mestne občine. To še posebej velja za področje trajnostne mobilnosti. Izrazila je mnenje, da bo potrebno v prihodnje evropska sredstva vlagati v velike razvojne in strateške projekte, ki bodo prispevali k razvojnemu preboju celotne države.

Valentina Lavrenčič, sekretarka na MOP, je predstavila prostorski vidik povezovanja mest in zaledja. Ključni okvir je Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki podpira policentrični razvoj in določa koncept prostorskega razvoja kot preplet sistemov središč, razvojnih koridorjev, podeželja in zelene infrastrukture. Izpostavila je novo vlogo mest in širših mestnih območij, ki predstavljajo nadgradnjo policentričnega urbanega sistema. Gre za najbolj urbanizirana območja oziroma jedrna območja poselitve, kjer mora biti poudarek na kakovosti bivalnega okolja v mestih, vodilno vlogo pri usklajevanju razvoja teh območij pa bi morale imeti ravno mestne občine. Povezava z zaledjem oziroma podeželskimi območji je izrazito pomembna z vidika prehranske varnosti in za lokalno oskrbo s kakovostno hrano, krajinsko prepoznavno zaledje povečuje bivalne kakovosti in je privlačno tudi za turizem.

Dr. Matej Ogrin iz Koalicije za trajnostno prometno politiko je izpostavil pomen razvoja železniškega prometa. Poudaril je, da je na ravni občin veliko pobud za trajnostno mobilnost, a podnebnih ciljev in ciljev trajnostne mobilnosti brez državnih projektov ne bo mogoče doseči. Hrbtenico javnega prevoza med regijami po svetu predstavlja železniški projekt, Slovenija pa nujno potrebuje jasen in robusten načrt prenove železniškega sistema, neodvisno od vsakokratne vlade in evropskih sredstev. Izpostavil je izziv povezovanja mest z javnim potniškim prometom. Ocenil je, da so slovenska mesta med seboj slabo povezana, med središči je potrebna vzpostavitev taktnega javnega prometa, predsvem železniškega.

Predstavnica Slovenskih železnic, dr. Mateja Matajič, je predstavila vlogo podjetja pri spodbujanju trajnostne mobilnosti. Ključne so storitve mobilnosti po meri potnikov, kar vključuje pakete storitev po meri uporabnikov, eno platformo oziroma en vmesnik ne glede na različne izvajalce storitev in izvajanje obstoječih prevoznih storitev na nov način. Slovenske železnice razmišljajo na kak način integrirati različne storitve mobilnosti. Pri tem ne gre le za integracijo železniškega in avtobusnega prevoza, temveč tudi za integracijo z javnimi sistemi izposoje (e-bikes, e-skiro, e-avto), javnimi parkirišči, električnimi polnilnicami, hrambo prtljage, drugo turistično ponudbo itd. Danes na mobilnost ne moremo več gledati kot na parcialne prevoze, temveč kot na celovito storitev. Med konkretnimi primeri je izpostavila multimodalno integracijo železniške postaje Kamnik Graben in P+R parkirišča, v pripravi je pilotna aktivnost integracije vlaka in e-avtomobila v Ljubljani, vlaka in e-koles v Celju.

V drugem sklopu so bile v ospredju rešitve podjetij za mesta. Marjana Majerič iz GZS je spregovorila o pomenu digitalizacije v povezavi z epidemijo in ponudbo slovenskih podjetij. Gašper Žerovnik iz T-2 je predstavil rešitev za pametna mesta, ki jo je podjetje razvilo. Vlado Šarenac iz PwC je predstavil raziskavo kritičnih dejavnikov, ki lahko zavirajo razvoj digitalne preobrazbe mest, in sicer so to kadri, dostop do tehnologije, vzpostavljanje ekosistemov in governance ter infrastruktura.

Pred začetkom okrogle mize županov je častni govorec predsednik republike Borut Pahor v imenu države čestital županji in županom ob 10. obletnici delovanja ZMOS in izrazil najboljše želje za delo v prihodnosti. Posebej se je zahvalil tudi za neprecenljivo vlogo in dobro delo, ki jih župani mestnih in drugih občin opravljajo v času epidemije.

Desetletje delovanja ZMOS je v govoru obeležil tudi predsednik ZMOS Macedoni. Uvodoma je citiral razmišljanje lorda Normana Fosterja, da aktualna epidemija razvoja mest ne bo postavila na glavo, bo pa gotovo vzpodbudila in pohitrila nekatere procese, ki so se začeli že prej in bi se slej kot prej odvili tudi brez virusa. Epidemija bo tako povod za še večje poudarjanje, predvsem pa zelo konkretno ukrepanje na področjih trajnostne mobilnosti in digitalnega razvoja.

“Nosilci tega razvoja so in bodo mesta, zato je povezovanje in sodelovanje na nivoju mestnih občin ključen in nujen proces. Po desetih letih delovanja ZMOS je jasno, da je Slovenija potrebovala reprezentativno zastopstvo urbanih središč, ki ne bo še en brezzobi papirnati tiger, ampak enakopraven sogovornik države in ostalih združenj občin pri pogajanjih o višini povprečnine, aktiven partner oziroma soodločevalec pri črpanju evropskih sredstev in nenazadnje forum za uskladitev protikoronskih ukrepov, če izpostavim samo nekaj najbolj aktualnih.”

Poudaril je, da pot do reprezentativnosti ni bila lahka, saj je vodila preko Ustavnega sodišča do spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki je določno opredelil, da so interesi mestnih občin tako pomembni in specifični, da terjajo zastopanje v posebnem združenju. Izpostavil je pretekle rezultate, od dviga povprečnine, do uspšenega izvajanja CTN in usklajevanja protikoronskih ukrepov županov. ZMOS se bo tudi v prihodnje boril za pravično spremembo sistema financiranja občin, ki bo upoštevala ustavno vlogo mestnih občin, nadaljevanje uspešnega izvajanja mehanizma CTN, nenazadnje pa tudi za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča iz davnega leta 1996, ki od zakonodajalca zahteva, da izvirno pristojnost mestnih občin za razvoj mest, kot določa Ustava, uredi tudi na zakonodajni ravni.

Na okrogli mizi so poleg župana Macedonija sodelovali še župani Aleš Bržan (Koper), Matjaž Rakovec (Kranj), dr. Aleksander Jevšek (Murska Sobota), dr. Klemen Miklavič (Nova Gorica), Tilen Klugler (Slovenj Gradec), Peter Dermol (Velenje), županja Nuška Gajšek (Ptuj) in pa podžupanja Breda Arnšek (Celje) ter podžupana Dejan Crnek (Ljubljana) in dr. Samo Peter Medved (Maribor).

V razpravi so izpostavili številne uspešne projekte, ki jih mestne občine izvajajo preko mehanizma CTN in z drugimi viri na področju trajnostnega urbanega razvoja. Mestne občine so enotne v mnenju, da velja mehanizem CTN, ki deluje dobro, nadaljevati v enaki obliki tudi v prihodnje. Poudarili so tudi glavne izzive, s katerimi se mestne občine srečujejo pri izvajanju projektov, predvsem z dolgotrajnimi in neenotnimi postopki pred državnimi organi ter tudi likvidnostnimi tveganji zaradi dolgih zamikov pri izplačilih evropskih sredstev. Mestne občine podpirajo digitalizacijo in jo pospešeno uvajajo v poslovanje s strankami, v pripravi in izvajanju so tudi različni projekti pametnih rešitev, ki bodo izboljšali kakovost življenja občanov.

Ob koncu dogodka je moderator Blaž Golob predsedniku ZMOS Gregorju Macedoniju predal plaketo, zlato čebelo, ki jo je ob 10. obletnici ZMOS izdelal in podaril priznani oblikovalec Oskar Kogoj.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/11/DSC02244.jpg 1069 1900 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-05 16:08:362020-12-15 11:02:46Na Urbanem forumu župani predstavili uspešne projekte in opozorili na izzive pri njihovem izvajanju

Zakon o finančni razbremenitvi dopolnjen in potrjen na odboru DZ

05/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

4. 11. 2020 je na 31. nujni seji Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) in ga potrdil. Pri tem so bili sprejeti amandmaji koalicijskih strank, s katerimi se bodo dosegli še dodatni finančni učinki za lokalno samoupravo.

Spremembe, ki so bile vključene v ZFRO so (predlog amandmajev je dostopen tukaj):

  • sredstva za sofinanciranje investicij iz 21. člena ZFO v višini 6 % skupne primerne porabe se bodo preoblikovala v sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, s čimer ne bodo več namenska za posamezne projekte (ki jih je potrebno prijavljati ministrstvu, vključevati v državni NRP itd.), temveč bodo ta sredstva postala tekoči transfer; sredstva se bodo občinam izplačevala po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec;
  • dodatno financiranje v višini 3,5 % primerne porabe za občine, ki imajo evidentirana romska naselja (razširitev iz občin, ki imajo romskega svetnika),
  • omogočanje zadolževanja občin tudi za neinvesticijske (mehke) evropske projekte,
  • pri sredstvih za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja ne bo več zalaganja sredstev iz občinskih proračunov za polovični delež, ki ga zagotavlja državni proračun,
  • država bo prevzela obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe.

Osnovni predlog ZFRO predvideva, da bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. Prav tako bo država prevzela financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe. Zvišuje se upravna taksa za izdelavo lokacijske informacije, ki bo odslej plačljiva tudi za notarje, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele bo na novo določena, kot administrativna razbremenitev je določena možnost sprejemanja programa izobraževanja odraslih za več let skupaj.

ZFRO bo tako posegel v 12 zakonov, skupni finančni učinki osnovnega predloga in dopolnil pa so po mnenju ministra Boštjana Koritnika blizu 70 milijonov evrov, in sicer 31,5 milijona evrov zaradi prevzema obveznosti države od občin, 4,7 milijona pri občinah z romskih prebivalstvom, 25,9 milijona evrov zaradi uveljavitve polne višina nepovratnih sredstev za financiranje investicij ter 1,9 milijona evrov zaradi prevzema stroškov gasilskega zavarovanja na državo.

Na seji odbora je sodeloval tudi predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni, ki je predlog ZFRO označil za ravno tako pomembnega, kot je bil dvig povprečnine. V zadnjih 30 letih so se namreč v zakonodaji nabrale številne nelogičnosti, ki finančno obremenjujejo občine. Predlog zakona je pomemben korak naprej, ki po njegovi oceni rešuje vsaj tri četrtine najtežjih primerov, kjer so bile občine neupravičeno primorane v financiranje nalog, ki sodijo v državno pristojnost. Posebej je izpostavil preskok v miselnosti v zvezi s preoblikovanjem sredstev za sofinanciranje občinskih investicij, kjer so bili administrativni postopki za črpanje teh sredstev izjemno dolgotrajni in zahtevni. S tem, ko bodo po preoblikovanju ta sredstva postala tekoči transfer, se kaže krepitev zaupanje med državno in lokalno ravnjo.

Amandmaji koalicije so bili na seji odbora sprejeti brez glasu proti, obravnava predloga ZFRO pa bo uvrščena že na novembrsko redno sejo Državnega zbora. Potek seje si lahko ogledate na tej povezavi.

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/10/seja-v-Drzavnem-zboru-nagovor-ministra-ZFRO.jpg 3840 5760 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-05 11:10:432020-11-05 11:27:56Zakon o finančni razbremenitvi dopolnjen in potrjen na odboru DZ

Bliža se VI. Urbani forum

02/11/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

V sredo, 4. 11. 2020, bo potekal že VI. Urbani forum, ki ga soorganizirajo Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter GSF Inštitut. 

Forum bo letos poseben in ne zgolj zato, ker bo potekal preko spleta. Z dogodkom bomo namreč obeležili tudi 10. obletnico delovanja ZMOS. Poleg tega letošnji Urbani forum poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

Dogodek bodo otvorili predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni, minister za javno upravo Boštjan Koritnik, državni sekretar na MOP Robert Rožac, izvršni direktor BTC d.d Damjan Kralj in direktor GFS Inštituta Blaž Golob. Naslovna tema bodo mesta kot generator trajnostnega in digitalnega razvoja, obravnavana pa bodo tudi konkretna vprašanja izvedbe pomembnih državnih in lokalnih projektov, ki vplivajo na razvoj mest in zaledja ter so ključni za dobro povezanost in za uspešen, zelen ter pravičen razvoj države. Govora bo tako o trajnostni mobilnosti, razvoju železniškega potniškega prometa, digitalni preobrazbi mest, možnosti financiranja projektov mest in o izzivih pri izvedbi projektov.

Osrednji del dogodka bo kot vedno namenjen okrogli mizi županje in županov mestnih občin. Okroglo mizo bo kot častni govornik otvoril predsednik republike Borut Pahor, ki bo predstavil pomen in vlogo mest pri razvoju države. Predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni bo predstavil delovanje združenja v preteklem desetletju. Na okrogli mizi bodo županja in župani razpravljali o izvedenih uspešnih projektih, o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izvajanju in načrtovanju projektov ter tudi o digitalizaciji mest.

VI. Urbani forum lahko spremljate preko spletne strani www.urbani-forum.org/2020, kjer bo tudi možnost postavljanja vprašanj. Agenda dogodka je dostopna tukaj.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/09/UF-2020.png 413 1242 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-11-02 09:57:562020-11-02 09:57:56Bliža se VI. Urbani forum

Pages

  • Članstvo
  • CTN
  • Dogodki
  • Dokumenti
  • Domov
  • English
  • FAQ
  • Finančni instrumenti
  • Footer Template
  • Izdane odločitve o podpori za CTN projekte mestnih občin v letu 2018
  • Kohezija 2021-2027
  • Kontakti
  • Novice
  • Povezave
  • Privacy Policy
  • Projekti
  • Projekti CTN v Sloveniji
  • Splošni pogoji
  • TUS
  • Vzorcna stran
  • WP File download search
  • Za člane
  • Zaključena Povabila k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN
  • Zakonodaja

Categories

  • Nekategorizirano

Archive

  • januar 2023
  • december 2022
  • november 2022
  • oktober 2022
  • september 2022
  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • oktober 2021
  • september 2021
  • avgust 2021
  • julij 2021
  • junij 2021
  • maj 2021
  • april 2021
  • marec 2021
  • februar 2021
  • januar 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019
  • marec 2019
  • februar 2019
  • januar 2019
  • oktober 2018
  • avgust 2018

Politika zasebnosti ZMOS

Katalog informacij javnega značaja ZMOS

VIZITKA

Strokovna služba | Verdijeva ulica 10,  6000 Koper
Telefon: +386 56646231 | E-mail: zmos@koper.si
Matična številka: 2410249000 |Davčna številka: 36391271
TRR: IBAN SI56 1010 0005 4106 983 (Banka Intesa San Paolo d.d.)

About | Imprint | Contact | Terms

© 2018 ZMOS

© Copyright - Združenje mestnih občin Slovenije - powered by Enfold WordPress Theme
Scroll to top

Ta stran uporablja samo tiste piškotke, ki so nujni za njeno delovanje. Z nadaljnjim brskanjem se strinjate z njihovo uporabo.

OK