Združenje mestnih občin Slovenije
  • Domov
  • O Zmos
    • Kontakti
    • Članstvo
    • Dokumenti
    • Povezave
  • Zakonodaja
  • Novice in dogodki
    • Novice
    • Dogodki
  • CTN
    • Projekti CTN
    • Zaključena Povabila CTN
    • Finančni instrumenti
    • TUS
    • Kohezija 2021-2027
  • Projekti
  • Za člane
  • English
  • Search
  • Menu

Nova Gorica bo evropska prestolnica kulture 2025

21/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Nova Gorica bo v sodelovanju z Gorico Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025.

V izboru za EPK je sodelovalo šest mest, v ožji izbor pa so se uvrstila štiri mesta, in sicer Ljubljana, Nova Gorica, Piran (v sodelovanju tudi s Koprom) in Ptuj. 18. 12. 2020 je strokovni svet za EPK izbral Novo Gorico, ki je svoj program pripravila v sodelovanju z Gorico (ITA). Mestni občini Nova Gorica ob tem iskreno čestitamo.

Proces oblikovanja kandidature je vpletel široko mrežo deležnikov v teritoriju: umetnikov, ustanov, nevladnih organizacij, gospodarstvenikov in raziskovalcev. Kandidatura Nove Gorice je ves čas imela polno in nedeljeno politično podporo v obeh občinah, celotni severnoprimorski regiji in deželi Furlaniji Julijski krajini in je nastajala v tesnem sodelovanju z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Koncept GO! Borderless je zelo evropski in prinaša pomembne odgovore za izzive, ki so pred Evropsko unijo. Umetniški program, ki ga napovedujejo, pa je močno usidran v tradicijo in identiteto prostora, a hkrati mednaroden, sodoben in usmerjen v prihodnost.

Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič poudarja: »To pomeni, da imata Gorici kot enotno urbano območje priložnost, da postaneta prestolnici in pomembna točka v Evropski uniji. Leta 2025 bo celotna pozornost usmerjena v goriško območje, ki je tudi center čezmejne regije. Osvojitev naslova je namreč priložnost za celotno regijo, ki ima svojo čezmejno dimenzijo. Obe Gorici bosta prva prestolnica neke regije, ki se razteza čez dve državi. Status evropske prestolnice kulture bo ponudil priložnost ne samo kulturnega ustvarjanja in urbanističnega razvoja obeh Goric, ampak bo lahko zelo močno vplival na gospodarstvo, turizem in na delovna mesta. S tem, ko postajamo prepoznavni, lahko sporočamo prednosti naših krajev za študij, investicije in življenje. S kulturnim ustvarjanjem in programom evropske prestolnice kulture pa se bo povečala tudi kakovost življenja tistih, ki že živimo v Goricah in tistih, ki bodo sem še prišli.«

Tudi župan Gorice Rodolfo Ziberna ne skriva navdušenja: »To je izjemen, močan občutek, eden tistih, ki si jih zapomnimo za celo življenje. To zmago posvečam občanom, ljudem tega edinstvenega ozemlja, ki so toliko trpeli, a so uspeli odreagirati tako, da so ustvarili boljšo prihodnost za mlade. Biti Evropska prestolnica kulture nam bo omogočilo pridobiti nove človeške in finančne vire za razvoj gospodarstva in zaposlovanja naših mest s pomočjo kulturnih, pa tudi urbanističnih in gospodarskih pobud. To je zgodovinski trenutek, prelomnica, ki usmerja pozornost v našo zgodbo, ki je temeljna, in za pozitiven in ključen prehod med preteklostjo in prihodnostjo. Najlepša hvala vsem, ki so delali na tem projektu, objem prijatelju Klemnu Miklaviču, s katerim sem delil to dogodivščino, in misel Ettoreju Romoliju, ki je skupaj s takratnim županom Nove Gorice Matejem Arčonom začel to izjemno pot.«

V okviru EPK bodo v Novi Gorici in Gorici:

– obnovili Trg Evrope in ga spremenili v mednarodno kulturno in turistično atrakcijo;

– odprli nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, predvsem za mlade, na področju kulture, trgovine, gostinstva, informacijske tehnologije in zelenih industrij;

– omogočili razvoj inovativne ponudbe in storitev na različnih področjih, denimo na področju turističnih namestitev;

– dvignili mednarodno prepoznavnost obeh mest, kar je bistveno tudi za promocijo in ugled naših gospodarskih družb;

– razvili nove programe in ponudili dodatno vsebino otrokom in najstnikom ter jim omogočili, da postanejo soustvarjalci kulturnih vsebin v obeh mestih;

– omogočili vključitev kulturne dejavnosti tudi tistim skupinam, ki težje prihajajo na kulturna prizorišča, denimo mladim družinam in starejšim občanom;

Leto 2025 bo prineslo več kot 600 dogodkov in več kot 60 različnih projektov v celotni regiji od Bovca do Komna in Dežele Furlanije Julijske krajine z več kot milijonom obiskovalcev. Povezali se bodo z 251 partnerji iz 34 držav in tako zares dosegli brezmejnost. Razglasitev in zmago Nove Gorice v sodelovanju z Gorico so po razglasitvi popestrili starodobniki Goriške, ki delujejo pod okriljem AMD-ja, z vožnjo starodobnikov mimo Trga Evrope.

V skladu s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta, ki upravlja aktivnost evropske prestolnice kulture, bosta leta 2025 dve evropski prestolnici kulture: ena v Nemčiji in druga v Sloveniji. V Nemčiji bo naziv EPK pripadel mestu Chemnitz.

Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel se je na izbor Nove Gorice odzvala z naslednjo izjavo: »Čestitam mestu Nova Gorica, njegovim javnim organom, kulturnim ustanovam in prebivalcem za zmago na nacionalnem natečaju za evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Po Mariboru leta 2012 bo to drugo slovensko mesto, ki bo nosilec tega naziva. Gostitev evropske prestolnice kulture je velika priložnost za mesto in regijo, da okrepita kulturne ambicije, umestita kulturo v osrčje svojih skupnosti in se več naučita drug o drugem – in o sebi. Skupaj s Chemnitzem v Nemčiji bo Nova Gorica del dinamičnega dvojca, ki bo čim bolje izkoristil ta naziv in zagotovil dolgoročne kulturne, ekonomske in družbene koristi.«

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/Eda-center.jpg 675 2000 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-21 11:47:312020-12-21 11:49:20Nova Gorica bo evropska prestolnica kulture 2025

29. seja Skupščine ZMOS z ministrom za javno upravo

18/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

V petek, 18. 10. 2020, se je v ljubljanski mestni hiši na 29. redni seji sestala Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS). Na seji je sodeloval tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Skupščina je razpravljala o COVID ukrepih in se seznanila s stanjem izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Na seji, ki je potekala ob upoštevanju priporočil za omejitev širjenja koronavirusa, so se župani seznanili s potekom izvajanja mehanizma CTN, s katerim mestne občine uresničujejo projekte trajnostnega urbanega razvoja. Ob koncu leta 2020 je vladna služba za razvoj in kohezijo potrdila 54 projektov, v skupni investicijski vrednosti 176 milijonov evrov, od tega je predvideno sofinanciranje iz mehanizma CTN v vrednosti 98 milijonov evrov. V fazi potrjevanja je še 29 projektov, ki bodo predvidoma prejeli preko 38 milijonov evropskih in državnih sredstev. Predviden ostanek sredstev od skupno 139 milijonov, ki bo razpisan v letu 2021, je 3,7 milijona evrov oziroma zgolj slabe 3 %. Mehanizem CTN se po oceni županov izvaja dobro, zato se enotno zavzemajo za njegovo nemoteno nadaljevanje tudi v naslednji finančni perspektivi.

Župani so v razpravi izmenjali stališča glede izvajanja ukrepov proti epidemiji. Ponovno apelirajo na občane, da spoštujejo omejitve in priporočila, še posebno v prihajajočem prazničnem času. Javni potniški promet v mestnih občinah bo, tako kot pred njegovo prepovedjo, obratoval po poletnem urniku.

ZMOS je na Vlado posredoval tudi številne predloge za ukrepe v okviru sprejemanja PKP 7, kjer župani računajo na razumevanje in upoštevanje potreb lokalnega nivoja. Župani med drugim predlagajo, da se uveljavi izjema prepovedi gibanja med občinami in regijami, ko gre za dostop do smučišč, saj bo le tako dosežen namen njihovega odprtja.

Pri razpravi o aktualni zakonodaji so župani sprejeli stališče, da je potrebno pri spremembah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki so že v zakonodajnem postopku v Državnem zboru, urediti prenos pristojnosti urejanja taksi prevozov na občine v obliki lokalne gospodarske javne službe. S tem bi lahko občine predpisovale minimalne standarde videza in opreme vozil, število dovoljenj in druge pogoje, kar bi pomenilo kakovostnejšo in bolj poenoteno izvajanje storitev za občane. Skupščina predlaga še, da država financira brezplačne letne vozovnice za upokojence tudi v mestnem linijskem prometu, kot to velja v medkrajevnem.

Na seji sta sodelovala tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in državna sekretarka Urška Ban. Predsednik ZMOS, mag. Gregor Macedoni, se je ministru posebej zahvalil za tvorno sodelovanje, ki je prineslo konkretne rezultate – od višje povprečnine do nedavne potrditve Zakona o finančni razbremenitvi občin, ki prinaša številne pozitivne spremembe za občine. Dialog med ministrstvom in občinami se je v zadnjih letih okrepil in izboljšal, čemur je pripomogla tudi ustanovitev delovne skupine za lokalno samoupravo, ki jo vodi minister in v kateri sodelujejo predsedniki združenj občin. Razprava županov in ministra je potekala o digitalizaciji občin, plačnem sistemu, zastopanosti županov v nadzornih svetih javnih podjetij in o uporabi poročnih dvoran v občinski lasti.

Fotografije: Nik Rovan/MOL

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/12/200520_portret-janez_021.jpg 2362 3543 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-18 13:38:062020-12-21 09:40:2429. seja Skupščine ZMOS z ministrom za javno upravo

Tretja seja Delovne skupine za lokalno samoupravo

16/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Danes, 16. 12. 2020, je na daljavo potekala tretja seja Delovne skupine za lokalno samoupravo,  ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in v kateri sodelujejo predstavniki vseh treh združenj občin.

V imenu ZMOS sta se seje udeležila predsednik mag. Gregor Macedoni in vodja strokovne službe dr. Miloš Senčur. Na seji so člani delovne skupine razpravljali o izvajanju Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), razpisu za pametna mesta in skupnosti ter soočanju z epidemijo Covid-19. Minister Koritnik se je uvodoma sodelujočim županom zahvalil za zelo dobro sodelovanje pri pripravi končnega predloga ZFRO, ki občinam na letni ravni prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov letno. Zakon je bil včeraj objavljen v Uradnem letu RS in bo torej začel veljati že ta mesec.

»Veseli me, da je bila podpora Zakonu o finančni razbremenitvi občin tako rekoč plebiscitarna. Zato je naša odgovornost, da določbe zakona spravimo v življenje, toliko večja,« je ob tem poudaril Koritnik in napovedal dva dodatna ukrepa za čim boljše izvajanje zakona. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je vsa ministrstva, na katera se nanaša prevzem obveznosti od občin, pozval, da pripravijo natančen načrt, kako bo potekal prenos obveznosti in na kaj je treba biti v začetnih mesecih pozorni. Prenos obveznosti bo namreč v nekaterih primerih postopen. V ponedeljek, 21. decembra, bo izveden spletni seminar za vse občine, na katerem bodo predstavniki vseh vključenih ministrstev načrte tudi ustno predstavili in odgovarjali na vprašanja udeležencev.

Minister je zbrane seznanil tudi z informacijo o pripravi javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti, poteku medresorskega usklajevanja novele Zakona o lokalnih volitvah ter z izhodišči za prenovo Zakona o javnem naročanju. Predstavniki reprezentativnih združenj pa so ministra seznanili s pobudo o ureditvi plač županj in županov, ki sovpada tudi z izhodišči za pripravo prenove Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Župan Mestne občine Novo mesto in predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni se je v razpravi zahvalil ministru in sodelavcem za tvorno sodelovanje, ki prinaša konkretne rezultate. Opozoril je na nerešeno vprašanje sprememb sistema financiranja občin, kjer je potrebno iskati rešitve v smeri, da se zaustavi povečevanje razkoraka med dejanskimi stroški, zlasti mestnih občin, in prihodki iz naslova povprečnine, četudi je ta bila povišana.

V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje sprememb Zakona o vrtcih v zvezi z ustanavljanjem zasebnih vrtcev, ki jih financirajo občine, a na njihovo ustanovitev nimajo nikakršnega vpliva. Številne občine se tako soočajo s situacijo, ko so v javnih vrtcih še prosta mesta, hkrati pa morajo financirati zasebne vrtce. Dogovorjeno je bilo, da bo v začetku naslednjega leta na to temo sklican sestanek s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer bi ponovno obravnavali možne rešitve.

Miloš Senčur je opozorili tudi na nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki je eden od pomembnejših virov prihodkov občin, tudi v luči zadnje odločbe Ustavnega sodišča na to temo. Glede na dejstvo, da se je priprava zakona o davku na nepremičnine ustavila, je bil podan predlog, da se NUSZ kot javno dajatev uredi s posebnim zakonom. V ta namen bo v okviru združenj občin oblikovana delovna skupina, ki bo pripravila predlog osnutka zakona o NUSZ.

 

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/12/tretja-delovna-skupina-za-lokalno-samoupravo-1.jpg 3024 4032 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-16 13:52:092020-12-16 13:58:40Tretja seja Delovne skupine za lokalno samoupravo

Pokrajine v Sloveniji skozi pogled stroke

16/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Državni svet je pripravil pregled vsebine predloga pokrajinske zakonodaje.

Objavljen je tudi zbornik “Pokrajine v Sloveniji” z vsemi osnutki pokrajinske zakonodaje. Državni svet je v mesecu novembru na vse občine naslovil poziv, da se občinski oziroma mestni sveti do 1. marca 2021 opredelijo do predloga vzpostavitve pokrajin. V kolikor bi občine želele, da se gradivo predstavi na sejah občinskih svetov, lahko to sporočijo na pokrajine@ds-rs.si.

Na posvetu je sodeloval tudi predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni. Poudaril je, da ZMOS podpira razpravo o tej pomembni temi in da bo uvedba pokrajin pomenila največji poseg v sistem lokalne samouprave v Sloveniji po letu 1994. Izrazil je splošno ocena, da temeljni, občinski nivo lokalne samouprave deluje dobro, še posebej glede na omejene finančne in kadrovske vire. “V Sloveniji imamo lepo urejene kraje, zavidljivo raven zagotavljanja javnih storitev (na primer vrtcev), kakovosti pitne vode in drugega, občine pa tudi sicer izvajajo številne investicije, ki dvigajo kakovost življenja občanov. S tega zornega kota je zato upravičen razmislek o nadaljnji krepitvi pristojnosti občin.”

“Razvoj lokalne samouprave v Sloveniji je ubral (verjetno naravno) pot drobitve na manjše enote, ki naj bi sicer nominalno zagotavljale večji vpliv prebivalcev na lastni razvoj. Dejansko pa vidimo, da se centralizacija države skozi čas krepi, da je zato vpliv občin manjši in da razvoj poteka neenakomerno.” Veliko število občin pogosto pomeni tudi podvajanje določenih dejavnosti ali javnih služb, ki bi jih bilo veliko bolj racionalno organizirati na regionalnem nivoju, kjer se lahko dosega ekonomija obsega, nižajo stroški in povečuje učinkovitost. Pogosto je težavno izvajanje medobčinskih projektov zaradi administrativnih ovir in podvajanja postopkov, pa tudi premajhne finančne moči večjih ali manjših občin.

Uvedba pokrajin bi zato morala prispevati k:

  • ekonomiji obsega izvajanja javnih služb, kot so na primer centri za ravnanje z odpadki, in doseganju prihrankov za občane,
  • lažji izvedbi medobčinskih in regionalnih projektov, vključno z usklajevanjem partikularnih interesov občin, postati morajo del rešitve v smislu manjših administrativnih obremenitev (brez podvajanj postopkov, hitrejša realizacija projektov),
  • decentralizaciji, pri čemer morajo imeti za vse našteto dovoljšnjo finančno moč in avtonomijo do države.

Mag. Macedoni je opozoril tudi na to, da je potrebno tehtno premisliti tveganja, ki jih prinese nova raven oblasti. Pokrajine namreč ne smejo povzročiti dodatne kompleksnosti izvajanja politik. Pomembno vprašanje je, kako zagotoviti usklajenost izvajanja lokalnih in regionalnih in nato tudi državnih politik. Zato bi bil potreben premislek, da se usklajenost med občinami in pokrajinami doseže z uveljavitvijo kombinacije posrednih in neposrednih volitev članov pokrajinskih organov (del teh bi bil izvoljen neposredno, del pa izmed članov OS). Tako bi bil vsaj deloma zagotovljen vpliv občinskih oziroma mestnih svetov.

V svoji razpravi je predsednik ZMOS opozoril tudi na nedorečen položaj mestnih občin, ki so ravno tako kot pokrajine ustavna kategorija. Odločba Ustavnega sodišča iz davnega leta 1996 pravi, »da imajo mestne občine po ustavi drugačen položaj od ostalih občin.« Mestne občine imajo namreč po ustavi pristojnost za opravljanje nalog iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. Naloge iz drugega odstavka 141. člena Ustave so izvirne, ne pa prenesene naloge (mestna občina jih opravlja “kot svoje”). Ustava zato zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči ta poseben položaj mestnih občin in določi obseg njihovih posebnih nalog.

Ker to vprašanje po približno 25 letih še ni rešeno, v ZMOS sprejemanje pokrajinske zakonodaje ocenjujemo kot priložnost, da hkrati celovito uredimo položaj in naloge mestnih občin. To bi sicer optimalno dosegli s posebnim zakonom o mestnih občinah, a rešitev bi lahko našli tudi v poglavju znotraj pokrajinske zakonodaje (v tistem delu, ki govori o nalogah pokrajin, prenesenih z države).

Mestne občine so tudi naravna središča pokrajin, že danes zagotavljajo številne javne storitve regionalnega pomena, zato je potrebno v njih vzpostaviti tudi bodoče pokrajinske upravne strukture, a na racionalen način. Trenutno predlog predvideva, da bo poleg Ljubljane in Maribora, ki imata po mojem mnenju ustrezno določen poseben status, 8 mestnih občin predstavljalo sedež pokrajin, v dveh pokrajinah pa mestnih občin ni. ZMOS še vedno zagovarja stališče, da naj bodo sedeži pokrajin v mestnih občinah. Zato predlagamo premislek, da bodoči sedeži pokrajin, ki trenutno nimajo statusa mestne občine, ta status pridobijo z uveljavitvijo pokrajinske zakonodaje.

Mag. Macedoni je zaključil, da če bodo vsi akterji na projekt gledali kot priložnost, da izboljšamo delovanje in učinkovitost javnega sektorja, da pospešimo razvoj vseh delov države, in da je torej regionalizacija v širšem javnem interesu, ves vložen trud v pripravo pokrajinske zakonodaje sigurno ne bo zaman.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2019/08/pokrajine-predlog-ZUPok-okt-19.jpg 724 1024 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-16 10:27:212020-12-16 10:28:02Pokrajine v Sloveniji skozi pogled stroke

Evropska komisija predstavila strategijo trajnostne in pametne mobilnosti

09/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Danes, 9. 12. 2020, je Evropska komisija predstavila svojo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost ter akcijski načrt 82 pobud, ki bodo usmerjale njeno delo v naslednjih štirih letih. Na podlagi te strategije bo prometni sistem EU lahko dosegel zeleno in digitalno preobrazbo ter postal bolj odporen na prihodnje krize. Kot je predstavljeno v evropskem zelenem dogovoru, bo rezultat 90-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden prometni sistem. Temu bo potrebno prilagoditi tudi transport v urbanih območjih.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: „Če želimo doseči svoje podnebne cilje, morajo emisije prometnega sektorja začeti nedvomno upadati. Današnja strategija bo spremenila način gibanja ljudi in blaga po Evropi, z njo bo tudi lažje kombinirati različne načine prevoza med enim samim potovanjem. Zadali smo si ambiciozne cilje za celoten prometni sistem, da bi zagotovili trajnostno, pametno in odporno okrevanje po krizi zaradi COVID-19.“

Strategija gradi na treh osnovnih ciljih – promet mora biti trajnosten, pameten in odporen.

Da bi promet postal trajnosten, to v praksi pomeni:

  • pospešeno uvajanje brezemisijskih vozil, plovil in letal, goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv ter infrastrukture, povezane z njimi, npr. z namestitvijo treh milijonov javnih polnilnih mest do leta 2030;
  • ustvarjanje brezemisijskih letališč in pristanišč, npr. z novimi pobudami za spodbujanje trajnostnih goriv v letalstvu in pomorstvu;
  • zdravo in trajnostno medmestno in mestno mobilnost, npr. s podvojitvijo obsega prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti in gradnjo dodatne kolesarske infrastrukture v naslednjih desetih letih;
  • ekologizacijo tovornega prometa, npr. s podvojitvijo obsega železniškega tovornega prometa do leta 2050.

Za pameten promet, podprt z digitalizacijo in inovacijami, bo potrebna uresničitev povezane in avtomatizirane večmodalne mobilnosti, npr. z omogočanjem nakupa vozovnic za večmodalna potovanja in z nemotenim večmodalnim prevozom tovora, ter pospeševanje inovacij ter uporabe podatkov in umetne inteligence za pametnejšo mobilnost, npr. s polno podporo uporabi brezpilotnih zrakoplovov in zrakoplovov brez posadke ter nadaljnjimi ukrepi za vzpostavitev evropskega skupnega podatkovnega prostora za mobilnost.

Za krepitev odpornosti prometa, kot enega izmed najbolj prizadetih področij zaradi epidemije COVID-19, se Evropska komisija zavezuje, da bo okrepila enotni trg, npr. s krepitvijo prizadevanj in naložb za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030; da bo omogočila mobilnost, ki bo poštena in pravična za vse, npr. tako, da bo nova mobilnost cenovno ugodna in dostopna v vseh regijah in za vse potnike, tudi za tiste z zmanjšano mobilnostjo, in da bo ta sektor privlačnejši za delavce; in da bo izboljšala varnost in zanesljivost vseh načinov prevoza, tudi tako, da bo število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2050 zmanjšala skoraj na nič.

Pot evropskega prometnega sistema v pametno in trajnostno prihodnost bodo zaznamovali konkretni roki:

do leta 2030:

  • po evropskih cestah bo vozilo najmanj 30 milijonov brezemisijskih avtomobilov;
  • 100 evropskih mest bo podnebno nevtralnih;
  • promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo v Evropi podvojil;
  • redna skupinska potovanja na razdalji do 500 km bi morala biti ogljično nevtralna;
  • avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu;
  • brezemisijska morska plovila bodo pripravljena za trg;

do leta 2035:

  • brezemisijski veliki zrakoplovi bodo pripravljeni za trg;

do leta 2050:

  • brezemisijski bodo skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka gospodarska vozila;
  • obseg železniškega tovornega prometa se bo podvojil;
  • v celoti delujoče večmodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo visoke hitrosti.

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/12/DG_MOVE_Mobility_SoMe_image_1.png 842 1686 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-09 15:43:052020-12-09 15:43:24Evropska komisija predstavila strategijo trajnostne in pametne mobilnosti

Soglasno sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin

07/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Na izredni seji Državnega zbora 7. 12. 2020 je bil z 81 glasovi ZA in brez glasu proti potrjen predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin.

Zakon je tudi v tretjem branju poslankam in poslancem predstavil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Zakon posega v dvanajst področnih zakonov, občinam pa na letni ravni  prinaša več kot 70 mio € prihrankov. Minister je uvodoma v predstavitvi zakona spomnil, da sta k rezultatom tega dolgotrajnega projekta prispevali kar dve vladi, sodelovalo je sedem ministrstev, dve vladni službi ter zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav od začetka so aktivno sodelovala vsa tri reprezentativna združenja občin, za kar se jim je tudi iskreno zahvalil.

Sprejeto besedilo ZFRO

»Namen tega zakona je zmanjšanje stroškov občin in njihovih administrativnih bremen. Izhodišče za pripravo konkretnih rešitev so bili predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagala v pregled kar 61 predpisov. Polovico teh je zajetih v predlogu zakona, ki je bil danes potrjen. Ostali so v procesu dogovorov ali še čakajo na dialog med vlado in občinami. Gre torej za velik dosežek te vlade in ekipe na Ministrstvi za javno upravo, ki bo občinam omogočilo usmerjanje sredstev v nove investicije,« je ob sprejemu poudaril minister Koritnik.

Koritnik je izpostavil tudi pomen medinstitucionalnega dialoga med vlado in občinami, ki je dodana vrednost tega projekta. Rezultat dela vseh deležnikov je lahko po ministrovih besedah vsem za vzor, pozitivno pa je ocenil tudi dejstvo, da so bile predlagane rešitve v razpravah podprte skorajda plebiscitarno.

Zakon prinaša naslednje finančne učinke za občine:

– plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo  in niso zavarovani kot družinski člani in za brezposelne osebe državljane RS in tujce ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči  prevzame državni proračun, zmanjšanje stroškov občin za 19,5 mio €,

– financiranje družinskega pomočnika prevzame država, zmanjšanje stroškov občin za 7, 9 mio €,

– financiranje mrliško pregledne službe se prenese z občin na državo, zmanjšanje stroškov občin za 3 mio €,

– izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč bo tudi za notarje plačljiva (finančnih učinkov ni),

– določi se taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna takse za lokacijsko informacijo, ki bo poslej tudi za notarje plačljiva, višji prihodki občin  okvirno za  250.000 €,

– občina bo lahko sprejela večletni program izobraževanja odraslih (finančnih učinkov ni),

– sofinanciranje občin z romskimi prebivalci 6,05 mio € (postopoma v štirih letih),

– poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v Enotni zakladniški račun (EZR) (finančnih učinkov ni),

– določitev sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 % primerne porabe za občine (v letu 2021 dodatnih 25,9 mio evrov, sicer skupno letno 77 mio evrov),

– sredstva za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja bodo odslej med letom občine zalagale v celoti, vendar bodo po zaključku leta ta sredstva dobile povrnjena v celoti (odpade torej breme občin za plačilo polovičnega deleža), zmanjšanje stroškov občin za 5,5 mio evrov,

– obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe prevzame država, zmanjšanje stroškov občin za 1,9 mio evrov.

Skupni finančni učinki ZFRO bodo tako letno več kot 70 mio €.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/12/Glasovanje-ZFRO-v-DZRS-07122020.jpg 706 1242 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-07 15:43:362020-12-18 11:05:42Soglasno sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin

Sprejeti sta Nova leipziška listina in Teritorialna Agenda EU 2030

01/12/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Na spletnem neformalnem sestanku ministrov držav članic EU, pristojnih za urbani razvoj, ki je potekal 30. 11. 2020, je bila sprejeta Nova leipziška listina, ki določa skupne evropske usmeritve trajnostnega urbanega razvoja.

Prva Leipziška listina je bila sprejeta leta 2007 pod nemškim predsedovanjem Svetu EU v Leipzigu, kjer bi moralo potekati tudi letošnje srečanje ministrov. Predstavlja dogovor držav članic o strateških načelih usmerjanja razvoja mest v EU. Nova leipziška listina posodablja načela listine iz leta 2007. Listina določa, da se celostni urbani razvoj izvaja na 3 prostorskih nivojih, tj. nivoju soseske, administrativnem nivoju mesta in na funkcionalnem urbanem območju. Za uspešen trajnostni urbani razvoj so pomembne 3 dimenzije mesta: pravično, zeleno in produktivno mesto. Ključna načela, za doseganje slednjega, so:

  • urbana politika za skupno dobro, zagotavljanje dostopa do javnih storitev za vse;
  • povezan in celovit pristop pri razvoju mest, vključno z izvajanjem trajnostnih urbanih strategij;
  • sodelovanje med različnimi deležniki, od uprave, javnosti do zasebnega sektorja;
  • več nivojsko upravljanje urbanega razvoja in sodelovanje med EU, državami, regijami in lokalnimi skupnostmi;
  • uporaba pristopov, ki upoštevajo lokalne značilnosti (place-based approach).

Za doseganje trajnostnega urbanega razvoja je pomembna policentrična poselitvena struktura, zmanjševanje razdalj in mobilnostnih potreb, sodelovanje preko administrativnih meja, zelena in modra infrastruktura ter zdravo življenjsko okolje, omejevanje širjenja mest in dajanje prednosti obnovi oziroma regeneraciji pred novogradnjami, digitalni razvoj in javna podatkovna infrastruktura itd. Nova leipziška listina med drugim ohranja zahtevo po močni urbani dimenziji v programih EU in nadaljnjem financiranju celovitih in trajnostnih projektov urbanega razvoja v okviru kohezijske politike. To lahko razumemo tudi kot potrditev pravilnega pristopa mestnih občin, ki v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb izvajajo projekte iz trajnostnih urbanih strategij.

  • Nova leipziška listina
    Mestne občine in druge deležnike vabimo, da se seznanijo z Novo leipziško listino.

V Sloveniji je za urbani razvoj pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, poleg države pa so za razvoj mest izvirno pristojne tudi mestne občine. Minister mag. Vizjak je podprl sprejem Nove leipziške listine in poudaril, da »z uravnoteženim, policentričnim poselitvenim sistemom na nacionalni in evropski ravni lahko zagotovimo delovna mesta, javne storitve in infrastrukturo za oskrbo prebivalcev v urbanih in oddaljenih podeželskih območjih. Pri tem je za Slovenijo, državo majhnih mest, pomembno spoštovanje načela subsidiarnosti in upoštevanje pristojnosti vsake ravni«. Ministrstvo za okolje in prostor si bo aktivno prizadevalo za izvajanje listine in podpiralo nadaljnje sodelovanje med vsemi deležniki urbanega razvoja na ravni EU. V izvajanje dogovorov se bo še posebej vključilo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, v drugi polovici leta 2021.

Ministri so hkrati z listino sprejeli Dokument za izvajanje Nove leipziške listine preko več-nivojskega upravljanja »Prihodnji koraki Urbane agende EU«. Dokument poudarja pomen in nadaljnji razvoj Urbane agende EU in predstavlja dogovor o nadaljnjem sodelovanju med državami članicami, Evropsko komisijo, mesti, Evropskim parlamentom in Evropsko investicijsko banko pri oblikovanju politik EU, ki vplivajo na razvoj mest. Priprava dokumentov je potekala v sodelovanju med državami članicami, Komisijo, združenji evropskih mest in drugimi deležniki urbanega razvoja na ravni EU.

1. 12. 2020 je nato potekal še neformalni sestanek ministrov držav članic EU, pristojnih za teritorialno kohezijo, na katerem je bila sprejeta Teritorialna agenda EU 2030.

Agenda poudarja, da je za uravnotežen in trajnosten razvoj Evrope treba preprečiti upad dostopnosti storitev, zmanjšati demografske in socialne razlike, spodbuditi digitalizacijo gospodarstva, upoštevati podnebne spremembe in ohraniti naravni kapital. Zato je pomembno, da je prostorska dimenzija vključena v različne politike EU. Temeljna cilja agende sta zelena in pravična Evropa, s katerima je povezanih šest prioritet:

  • uravnotežen razvoj EU na osnovi njene raznolikosti;
  • funkcionalne regije za povezovanje regionalnega in lokalnega razvoja, premagovanje neenakosti;
  • čezmejno povezovanje;
  • zdravo okolje na osnovi boljšega ekološkega preživetja ter odpornosti na podnebne spremembe mest in regij;
  • krožno gospodarstvo za močno in trajnostno lokalno gospodarstvo;
  • trajnostna fizična in digitalna povezanost prostora.
  • Teritorialna agenda 2030
    Teritorialna agenda 2030 je dostopna tukaj.
https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/12/NLC-naslovnica.png 1028 727 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-12-01 10:14:192020-12-14 15:07:27Sprejeti sta Nova leipziška listina in Teritorialna Agenda EU 2030

Pages

  • Članstvo
  • CTN
  • Dogodki
  • Dokumenti
  • Domov
  • English
  • FAQ
  • Finančni instrumenti
  • Footer Template
  • Izdane odločitve o podpori za CTN projekte mestnih občin v letu 2018
  • Kohezija 2021-2027
  • Kontakti
  • Novice
  • Povezave
  • Privacy Policy
  • Projekti
  • Projekti CTN v Sloveniji
  • Splošni pogoji
  • TUS
  • Vzorcna stran
  • WP File download search
  • Za člane
  • Zaključena Povabila k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN
  • Zakonodaja

Categories

  • Nekategorizirano

Archive

  • januar 2023
  • december 2022
  • november 2022
  • oktober 2022
  • september 2022
  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • oktober 2021
  • september 2021
  • avgust 2021
  • julij 2021
  • junij 2021
  • maj 2021
  • april 2021
  • marec 2021
  • februar 2021
  • januar 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019
  • marec 2019
  • februar 2019
  • januar 2019
  • oktober 2018
  • avgust 2018

Politika zasebnosti ZMOS

Katalog informacij javnega značaja ZMOS

VIZITKA

Strokovna služba | Verdijeva ulica 10,  6000 Koper
Telefon: +386 56646231 | E-mail: zmos@koper.si
Matična številka: 2410249000 |Davčna številka: 36391271
TRR: IBAN SI56 1010 0005 4106 983 (Banka Intesa San Paolo d.d.)

About | Imprint | Contact | Terms

© 2018 ZMOS

© Copyright - Združenje mestnih občin Slovenije - powered by Enfold WordPress Theme
Scroll to top

Ta stran uporablja samo tiste piškotke, ki so nujni za njeno delovanje. Z nadaljnjim brskanjem se strinjate z njihovo uporabo.

OK