Združenje mestnih občin Slovenije
  • Domov
  • O Zmos
    • Kontakti
    • Članstvo
    • Dokumenti
    • Povezave
  • Zakonodaja
  • Novice in dogodki
    • Novice
    • Dogodki
  • CTN
    • Projekti CTN
    • Zaključena Povabila CTN
    • Finančni instrumenti
    • TUS
    • Kohezija 2021-2027
  • Projekti
  • Za člane
  • English
  • Search
  • Menu

Podpisan Dogovor o povprečnini za leti 2021 in 2022

30/09/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Danes, 30. 9. 2020, je predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni skupaj s predsednikoma Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem in Skupnosti občin Slovenije Petrom Misjo ter z ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom podpisal Dogovor o višini povprečnine za leti 2021 in 2022.

Dogovor se glasi:

  1. Povprečnina, to je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog, se v skladu z Zakonom o financiranju občin določi za leto 2021 v višini 628,20 evra in za leto 2022 izhodiščna v višini 628,20 evra.
  2. Vlada Republike Slovenije in reprezentativna združenja občin bodo na področju sofinanciranja občinskih investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin poiskali rešitve za skrajšanje prehodnega obdobja, povečanje fleksibilnosti, namenskosti in poenostavitve uporabe tega vira.

Za leto 2020 je bila prvotno določena povprečnina v višini 589,11 evra, ki jo je nato Vlada v novi sestavi dvignila na aktualnih 623,96 evra. V letu 2021 bo tako povprečnina višja za dobre štiri evre.

Čeprav ostaja položaj pravičnega financiranja mestnih občin v okviru sistema financiranja občin še naprej nerazrešen, je dvig povprečnine nedvomno korak v pravo smer za razvoj lokalne samouprave. Ob tem so za občine pomembni še drugi ukrepi, kot je skrajšanje prehodnega obdobja in poenostavitve črpanja sredstev za sofinanciranje investicij po Zakonu o financirnaju občin in čimprejšnji sprejem Zakona o finančni razbremenitvi občin.

Znesek povprečnine je po veljavni metodologiji enak štiriletnemu povprečju odhodkov občin, ki tudi sicer služi kot izhodišče za določitev povprečnine.  Dogovor o povprečnini med vlado in združenji občin je bil v 15 letih, odkar velja ta zakonska rešitev, dosežen samo štirikrat. Današnji podpis dogovora tako odraža tvorno sodelovanje združenj občin in Ministrstva za javno upravo.

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/09/IMG_20200930_081938.jpg 3000 4000 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-09-30 15:17:162020-09-30 15:17:16Podpisan Dogovor o povprečnini za leti 2021 in 2022

Sestanek delovne skupine za lokalno samoupravo

29/09/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

28. 9. 2020 je v Ljubljani potekala 2. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo (DS), ki jo sestavljajo predstavniki združenj občin, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in drugi predstavniki Ministrstva za javno upravo. S strani ZMOS so na seji sodelovali predsednik mag. Gregor Macedoni, sekretar dr. Miloš Senčur in Tomaž Lanišek.

Dnevni red 2. seje je vseboval naslednje točke:

  1. Pregled zapisnika 1. seje DS
  2. Določitev povprečnine za leti 2021 in 2022
  3. Informacije o pripravi novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K)
  4. Imenovanje delegacije v Kongres lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope (KLRO)
  5. Informacija o sofinanciranju skupnih občinskih uprav (SOU)
  6. Informacija o razpisu za sofinanciranje pametnih mest
  7. Informacija o postopku sprejemanja Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO).

Vlada bo za leto 2021 predlagala dvig povprečnine za približno 4 evre na 628,20 EUR. Prav tako bo ista višina predlagana kot izhodišče za določitev povprečnine za leto 2022. Predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni je v zvezi s financiranjem občin izpostavil, da je nastopil čas za postopno odpravljanje nesorazmerij pri financiranju, saj obstaja kategorija mestnih in nekaterih večjih občin, ki opravljajo po eni strani večje število nalog, po drugi strani pa imajo tudi večje stroške iz naslova števila zaposlenih. Izpostavil je tudi, da se z višanjem povprečnine to nesorazmerje samo povečuje. Sekretar združenja dr. Miloš Senčur je prisotne opozoril na problem Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin (Uradni list RS, št. 48/17), saj si ga ministrstva in občine različno razlagajo. Temeljno vprašanje je, kaj so obvezne in neobvezne naloge občin. V zvezi s tem je opozoril na osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zopet določa občinam novo nalogo (ustanovitev javnega zavoda za oskrbo starejših), sicer neobvezno, kar pomeni, da bo to v praksi pomenilo strošek občin, ki ne bo vključen v izračun primerne porabe. Minister se je strinjal, da je potrebno navedeni pravilnik ponovno odpreti. 

Združenja občin bodo v roku 14 dni prejela osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K), kjer bo poudarek predvsem v ureditvi volilnega spora, skladno z nedavno odločitvijo Ustavnega sodišča (zagotovitev sodnega varstva volilne pravice vseh volilnih upravičencev, jasnejša določitev dokončnega volilnega razsodnika, pluralnost volilne komisije itd.). V razpravi je bila s strani ZMOS izpostavljena tudi problematika neposrednih volitev v svete ožjih delov občin. Za poenostavitev postopkov bi bilo po mnenju ZMOS potrebno določiti, da je posamezna krajevna skupnost ena volilna enota. Izpostavljeno je bilo tudi, da je nedopustno, da upravne enote občinam zaračunavajo storitve, ki jih po zakonu morajo opravljati, kot je na primer izdaja potrdil posameznikom o volilni pravici.

Glede delegacije KLRO je minister pozval združenja občin, da do konca meseca oktobra posredujejo usklajen predlog treh članov in njihovih namestnikov. Novi mandat predstavnikov slovenskih občin v KLRO bo trajal od marca 2021 do marca 2026.

V zvezi s skupnimi občinskimi upravami (SOU) bo glede pravil o njihovem sofinanciranju jasnejše določeno, da je sofinanciranje SOU pogojeno s številom nalog, ki jih slednja opravlja za posamezno občino. Povračilo stroškov za delovanje SOU, skupno 6,1 milijona evrov, bo izvedeno do konca novembra.

Predstavljena so bila izhodišča razpisa za sofinanciranje pametnih mest in skupnosti, ki bo objavljen predvidoma konec novembra. Sredstva bodo namenjena demonstracijskim projektom, v kratkem pa naj bi objavo razpisa odobril organ upravljanja. Upravičenci na razpisu bodo konzorciji občin, ki bodo imeli za pripravo prijave na voljo dva do tri mesece. Po sklepu o izbiri bodo konzorciji izvedli javna naročila, rok za dokončanje projektov pa bo dve leti. Upravičeni stroški bodo predvidevamo stroški nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev. Združenja občin so opozorila na potrebo, da se med upravičene stroške uvrsti tudi sofinanciranje kadra. Predvideno je, da bo stopnja sofinanciranja 80 %, vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov.

Predlog ZFRO bo obravnavan na oktobrski seji Državnega zbora, sprejet pa naj bi bil predvidoma na novembrski seji. Zakon, ki je bil usklajen že lani in v manjši meri dopolnjen v okviru DS, bo omogočil finančno razbremenitev občin v obsegu 31 milijonov evrov na leto, določil bo dodatno financiranje občin, ki imajo romske svetnike, krajše prehodno obdobje za sofinanciranje občinskih investicij, odprava zalaganja sredstev za državo s strani občin za subvencioniranje neprofitnih najemnin itd.

Predstavniki ZMOS so ministra pozvali, da ministrstvom posreduje opozorilo o spoštovanju določb Zakona o lokalni samoupravi, ki jim nalagajo, da pri pripravi predpisov, s katerimi se posega v koristi oz. položaj občin, k sodelovanju pritegnejo reprezentativna združenja.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/09/DS-LS-28-9-20.jpg 3024 4032 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-09-29 09:42:352020-09-29 10:25:46Sestanek delovne skupine za lokalno samoupravo

Posvet o prihodnosti razvoja Kohezijske regije Zahodna Slovenija

21/09/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je 18. septembra 2020 potekal posvet o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in razvoju kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS). Slednja se bo soočala tako z manjšim obsegom sredstev kot tudi z nižjo stopnjo sofinanciranja, pri tem pa so v KRZS številna območja, ki so po stopnji razvitosti daleč od kazalnikov, ki veljajo za regijo kot celoto.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, je izpostavil pomen ustanovitve pokrajin za boljše črpanje evropskih sredstev. Predsednik Vlade Janez Janša in minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (EKP), sta za naslednjo finančno perspektivo napovedala pripravo ločenih operativnih programov, in sicer posebej za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in posebej za Vzhodno Slovenije (KRVS), ob tem pa bo pripravljen še poseben program za sredstva Kohezijskega sklada. Obenem bo država zagotovila dodatna sredstva za manj razvita območja v KRZS in jim na ta način omogočila enako stopnjo sofinanciranja projektov, kot bo veljala za KRVS (tj. predvidoma 85 % upravičenih stroškov). Razkorak sredstev med obema regijama bo država omilila tudi z uporabo sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter z vključitvijo dveh dodatnih območij iz KRZS, ki bodo lahko črpala sredstva iz sklada za pravični prehod. 

Lilijana Madjar, predsednica razvojnega sveta KRZS, je opozorila na heterogenost regije, kjer statistični kazalniki ne odražajo dejanske stopnje razvitosti celotnega območja. Poudarila je, da bo razmerje sredstev med obema regijama, ki je trenutno približno 40:60, v prihodnje zgolj 25:75. Predstavila je pobude razvojnega sveta KRZS Vladi, med drugim programiranje EKP v okviru enega operativnega programa za celo državo, prerazporeditev 15 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v KRZS, ohranitev obstoječih teritorialnih mehanizmov, uvedbo nacionalnega sofinanciranja Interreg projektov ter zagotovitev sistemskih nacionalnih virov za izvajanje regionalne politike, ki že vrsto let sloni izključno na evropskih sredstvih.

Potrebe posameznih razvojnih regij, ki tvorijo KRZS, so predstavili Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina za Goriško regijo, Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj za Gorenjsko regijo, Danilo Markočič, župan Občine Izola za regijo Istra-Brkini-Kras in Metod Ropret, župan občine Brezovica za Ljubljansko urbano regijo.

Posnetek celotnega posveta je dostopen na tej povezavi.

 

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/09/Posvet-KRZS-po2020-18-9-20.jpg 450 800 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-09-21 12:51:362020-09-21 12:53:17Posvet o prihodnosti razvoja Kohezijske regije Zahodna Slovenija

eProstor – objavljena 12. številka e-novic

14/09/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 12. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2019/01/eProstor_logotip.jpg 352 1160 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-09-14 14:12:072020-09-14 14:12:15eProstor – objavljena 12. številka e-novic

V Celju otvorili Tehnopark

09/09/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

V Celju so danes, 9. 9. 2020, otvorili največji znanstveno zabavni park v Sloveniji, Tehnopark Celje. Ta obsega več kot 4000 m2 v treh platformah in kar 53 postaj, na katerih lahko obiskovalci raziskujejo in spoznavajo svet, naravo, znanost, vesolje in še marsikaj. Mestna občina Celje je s podporo sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) tako revitalizirala prej degradirano in opuščeno veleblagovnico T v starem mestnem jedru. 

Tehnopark Celje sta odprla župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in direktorica javnega zavoda Tehno park Celje Andreja Erjavec. Začetek nove zgodbe je hkrati zaključek projekta Generator, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt je bil prijavljen na povabilo Združenja mestnih občin Slovenije za sofinanciranje ukrepov urbane revitalizacije v okviru mehanizma CTN. Mestna občina Celje je obnovila prostore nekdanje veleblagovnice T, uredila zgornja tri nadstropja in dve medetaži ter s tem pridobila prostor za vse generacije, edinstven v Sloveniji.

Župan Bojan Šrot se je v nagovoru zahvalil Ministrstvu za okolje in prostor in Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, pa tudi mestnim svetnikom, ker so projekt podprli, sodelavcem v občinski upravi in širše, projektantom, družbi Arhionik, belgijskemu znanstveniku svetovalcu Ericu Jacquemyn-u, prejemniku Unescove nagrade za popularizacijo znanosti, ki je pomagal s svojim neprecenljivim znanjem. Zahvalil se je še podjetjema Remont in Navor za gradbeno izvedbo in nadzor ter podjetju RPS, ki je Tehnopark opremilo. »Želimo si, da sem vnuk pripelje babico, nečakinja svojega strica, učenec svojo učiteljico,« je povedal župan.

Poleg uporabe 53 eksponatov je v Tehnoparku mogoče obiskati različne delavnice, organizirati »team building«, najeti prostore za coworking, delavnice in predavanja in rezervirati praznovanje rojstnega dne.

Vrednost celotne investicije za Mestno občino Celje znaša 6.066.054 eur, sofinanciranje iz mehanizma CTN pa znaša 3.640.270 eur, od tega je 2.912.216 eur iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 728.054 eur delež Republike Slovenije. Projekt revitalizira pomembne, prej degradirane površine v mestu, s čimer se uresničuje trajnostna urbana strategija Celja.

Tudi v Združenju mestnih občin Slovenije delimo pričakovanja Mestne občine Celje, da bo vsak obiskovalec v Tehnoparku našel nekaj zase in odšel z novimi spoznanji, navdušen in navdihnjen.

Zanimivost

Park se nahaja v že od nekdaj ikonični mestni stavbi Celja, v nekdanji veleblagovnici Tehno Merkator, ki so jo odprli leta 1971. Takrat je bila prva sodobna veleblagovnica v Celju, saj je že imela tekoče stopnice in klimatsko napravo. Tokrat je prenovljena stavba odprla vrata kot park prvi park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti v Sloveniji.

https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2020/09/DL3U3062_PURG.jpg 1173 1765 Zmos https://www.zmos.si/wp-content/uploads/2018/12/zmos_logo-300x120.png Zmos2020-09-09 14:51:432020-09-09 14:54:10V Celju otvorili Tehnopark

Pages

  • Članstvo
  • CTN
  • Dogodki
  • Dokumenti
  • Domov
  • English
  • FAQ
  • Finančni instrumenti
  • Footer Template
  • Izdane odločitve o podpori za CTN projekte mestnih občin v letu 2018
  • Kohezija 2021-2027
  • Kontakti
  • Novice
  • Povezave
  • Privacy Policy
  • Projekti
  • Projekti CTN v Sloveniji
  • Splošni pogoji
  • TUS
  • Vzorcna stran
  • WP File download search
  • Za člane
  • Zaključena Povabila k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij z mehanizmom CTN
  • Zakonodaja

Categories

  • Nekategorizirano

Archive

  • januar 2023
  • december 2022
  • november 2022
  • oktober 2022
  • september 2022
  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • november 2021
  • oktober 2021
  • september 2021
  • avgust 2021
  • julij 2021
  • junij 2021
  • maj 2021
  • april 2021
  • marec 2021
  • februar 2021
  • januar 2021
  • december 2020
  • november 2020
  • oktober 2020
  • september 2020
  • avgust 2020
  • julij 2020
  • junij 2020
  • maj 2020
  • april 2020
  • marec 2020
  • februar 2020
  • januar 2020
  • december 2019
  • november 2019
  • oktober 2019
  • september 2019
  • avgust 2019
  • julij 2019
  • junij 2019
  • maj 2019
  • april 2019
  • marec 2019
  • februar 2019
  • januar 2019
  • oktober 2018
  • avgust 2018

Politika zasebnosti ZMOS

Katalog informacij javnega značaja ZMOS

VIZITKA

Strokovna služba | Verdijeva ulica 10,  6000 Koper
Telefon: +386 56646231 | E-mail: zmos@koper.si
Matična številka: 2410249000 |Davčna številka: 36391271
TRR: IBAN SI56 1010 0005 4106 983 (Banka Intesa San Paolo d.d.)

About | Imprint | Contact | Terms

© 2018 ZMOS

© Copyright - Združenje mestnih občin Slovenije - powered by Enfold WordPress Theme
Scroll to top

Ta stran uporablja samo tiste piškotke, ki so nujni za njeno delovanje. Z nadaljnjim brskanjem se strinjate z njihovo uporabo.

OK