Evropska komisija predstavila strategijo trajnostne in pametne mobilnosti

Danes, 9. 12. 2020, je Evropska komisija predstavila svojo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost ter akcijski načrt 82 pobud, ki bodo usmerjale njeno delo v naslednjih štirih letih. Na podlagi te strategije bo prometni sistem EU lahko dosegel zeleno in digitalno preobrazbo ter postal bolj odporen na prihodnje krize. Kot je predstavljeno v evropskem zelenem dogovoru, bo rezultat 90-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden prometni sistem. Temu bo potrebno prilagoditi tudi transport v urbanih območjih.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: „Če želimo doseči svoje podnebne cilje, morajo emisije prometnega sektorja začeti nedvomno upadati. Današnja strategija bo spremenila način gibanja ljudi in blaga po Evropi, z njo bo tudi lažje kombinirati različne načine prevoza med enim samim potovanjem. Zadali smo si ambiciozne cilje za celoten prometni sistem, da bi zagotovili trajnostno, pametno in odporno okrevanje po krizi zaradi COVID-19.“

Strategija gradi na treh osnovnih ciljih – promet mora biti trajnosten, pameten in odporen.

Da bi promet postal trajnosten, to v praksi pomeni:

  • pospešeno uvajanje brezemisijskih vozil, plovil in letal, goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv ter infrastrukture, povezane z njimi, npr. z namestitvijo treh milijonov javnih polnilnih mest do leta 2030;
  • ustvarjanje brezemisijskih letališč in pristanišč, npr. z novimi pobudami za spodbujanje trajnostnih goriv v letalstvu in pomorstvu;
  • zdravo in trajnostno medmestno in mestno mobilnost, npr. s podvojitvijo obsega prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti in gradnjo dodatne kolesarske infrastrukture v naslednjih desetih letih;
  • ekologizacijo tovornega prometa, npr. s podvojitvijo obsega železniškega tovornega prometa do leta 2050.

Za pameten promet, podprt z digitalizacijo in inovacijami, bo potrebna uresničitev povezane in avtomatizirane večmodalne mobilnosti, npr. z omogočanjem nakupa vozovnic za večmodalna potovanja in z nemotenim večmodalnim prevozom tovora, ter pospeševanje inovacij ter uporabe podatkov in umetne inteligence za pametnejšo mobilnost, npr. s polno podporo uporabi brezpilotnih zrakoplovov in zrakoplovov brez posadke ter nadaljnjimi ukrepi za vzpostavitev evropskega skupnega podatkovnega prostora za mobilnost.

Za krepitev odpornosti prometa, kot enega izmed najbolj prizadetih področij zaradi epidemije COVID-19, se Evropska komisija zavezuje, da bo okrepila enotni trg, npr. s krepitvijo prizadevanj in naložb za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) do leta 2030; da bo omogočila mobilnost, ki bo poštena in pravična za vse, npr. tako, da bo nova mobilnost cenovno ugodna in dostopna v vseh regijah in za vse potnike, tudi za tiste z zmanjšano mobilnostjo, in da bo ta sektor privlačnejši za delavce; in da bo izboljšala varnost in zanesljivost vseh načinov prevoza, tudi tako, da bo število mrtvih v prometnih nesrečah do leta 2050 zmanjšala skoraj na nič.

Pot evropskega prometnega sistema v pametno in trajnostno prihodnost bodo zaznamovali konkretni roki:

do leta 2030:

  • po evropskih cestah bo vozilo najmanj 30 milijonov brezemisijskih avtomobilov;
  • 100 evropskih mest bo podnebno nevtralnih;
  • promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo v Evropi podvojil;
  • redna skupinska potovanja na razdalji do 500 km bi morala biti ogljično nevtralna;
  • avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu;
  • brezemisijska morska plovila bodo pripravljena za trg;

do leta 2035:

  • brezemisijski veliki zrakoplovi bodo pripravljeni za trg;

do leta 2050:

  • brezemisijski bodo skoraj vsi avtomobili, kombiji, avtobusi in nova težka gospodarska vozila;
  • obseg železniškega tovornega prometa se bo podvojil;
  • v celoti delujoče večmodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo visoke hitrosti.