Strokovni Urbani forum obravnaval povezavo vode in urbanega razvoja

26. 5. 2022 je v celjskem Tehnoparku potekal strokovni Urbani forum z naslovno temo “Vode in mesta”.

S strani gostitelja, Mestne občine Celje, je prisotne uvodoma nagovoril pooblaščenec župana Stane Rozman, ki je orisal zgodovino mesta Celje in povezavo njegovega razvoja z reko Savinjo. Generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev je poudaril, da je voda od nekdaj narekovala urbani razvoj in ga hkrati omejevala. “Trajnostni razvoj zahteva odgovorno ravnanje in upravljanje voda, elementi vode pa dokazano v mestih pomembno določajo kakovost življenja“. Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je izpostavil, da je Urbani forum za mestne občine posebej dragocen dogodek, saj omogoča razprave med deležniki in predstavitve dobrih praks na področju trajnostnega razvoja mest, kjer imajo mestne občine že na podlagi Ustave posebno vlogo. “Od rek in jezer pa do mestnih fontan in pitnikov – z vodnimi elementi lahko dosežemo boljšo kakovost življenja, bolj zdravo in sproščujoče okolje, večjo atraktivnost mesta za prebivalce in obiskovalce“.

Sledilo je izvrstno predvanje svetovno priznanega arthitekta prof. Borisa Podrecce, ki je predstavil poglede na vodo, podnebne spremembe ter svoje projekte na Dunaju, ki so vezani na vodo, bodisi na reko Donavo bodisi na elemente vode kot na primer fontane. Mag. Saša-Heath Drugovič, predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje ZMOS je predstavila skupne izzive mestnih občin, vezane na urbani razvoj in vodo. V finančni perspektivi 2014-2020 je bilo pri izvajanju mehanizma CTN 30 % sredstev namenjenih projektom urbanega razvoja, ki so vezani na elemente vode, voda pa bo tudi v prihodnje pomembna pri projektih urbanega razvoja, saj so tovrstni ukrepi predvideni v trajnostnih urbanih strategijah mestnih občin, možno jih bo financirati tudi iz sredstev evropske kohezijske politike.

Roman Kramer, direktor Direkcije Republike Slovenije za vode, je predstavil namen hidrološko-hidravličnih študij in delovanje direkcije. Bistveno sporočilo je bilo, da čeprav občine pogosto direkcijo vidijo kot oviro pri razvoju, je pomen slednje predvsem zaščita občin, da razvoj na terenu upošteva vodo in tveganja za poplave. Zaključil je z mislijo, da je prostorsko načrtovanje priložnost za sožitje naselij in vode. Valentina Lavrenčič z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila postopek priprave pomorskega prostorskega plana. Ta je formalno trajal 25 mesecev, vključeval je številne deležnike, ministrstva in vse štiri istrske občine. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je bil tako pripravljen celovit strateški prostorsko razvojni dokument, s katero je jasna razmestitev dejavnosti v prostoru, tj. na morju. Dr. Maja Simoneti z Ipop je poudarila, da se pomen narave in zelenih površin povečuje, predstavila je različne načine integracije vode v mestni prostor in podala strokovna priporočila. Luka Brulc, direktor prodaje podjetja Heliot d.o.o. je predstavil IoT (internet stvari/internet of things) rešitve, ki lahko prispevajo k boljšemu upravljanju z vodo, na primer s senzoriko na vodovodnih omrežjih, pri spremljanju kakovosti vode in zagotavljanju protipoplavne varnosti.

V naslednjem delu Urbanega foruma so mestne občine predstavile izzive, projekte in dobre prakse:

• mag. Miran Gajšek z Mestne občine Ljubljana je predstavil zgodovino in potenciale rečne plovbe ter pripravo OPPN za ureditev krožne plovne poti po reki Ljubljanici in Grubarjevem kanalu. “Vode so lahko multiplikativni dejavnik, ko vzamemo v zakup vse pogoje vseh sektorjev varstva okolja in ko začnemo celovito razmišljati o tem izjemnem (rečnem) potencialu, ki ga imamo.“
• Ana Kobe Tavčar z Mestne občine Nova Gorica je predstavila projekt URBiNAT, ki je sofinanciran v okviru programa Obzorje in s katerim v Novi Gorici naslavljajo območje ob vodotoku Koren ter pripravljajo načrte za njegovo revitalizacijo.
• Ivana Štrkalj je predstavila projekte Mestne občine Koper ob morski obali, kjer so z ureditvijo parkovnih in rekreacijskih površin ter tudi ukrepi trajnostne mobilnosti revitalizirali prej degradirano območje ter približali morje prebivalcem in obiskovalcem.
• Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, je predstavil načrte razvoja ob Dravi, predvsem ureditev nabrežja Drave na Lentu in dravskega rekreacijskega obroča. S projekti, ki se sofinancirajo tudi preko mehanizma CTN, bo ustvarjen osrednji prostor, t. i. hrbtenica mesta, ki bo hkrati tudi alternativna infrastruktura v obliki “avtoceste” za pešce in kolesarje.
• Vida Kac z Mestne občine Velenje je predstavila sobivanje mesta z dvema vodama – reko Pako, kjer je bila pred leti urejena promenada Velenja, ki ima hkrati protipoplavno funkcijo, ter Velenjskim jezerom, kjer so degradirano območje uredili z novim Vista parkom in največjim prireditvenim odrom v državi.
• V Murski Soboti je mestna občina uredila območje ob Soboškem jezeru. Doris Gumilar je predstavila izvedbo dveh projektov, in sicer Expano (Vrata v Pomurje) ter ureditve Soboškega jezera,  s katerima se je revitaliziralo območje v velikosti 5,2 hektarja, ki sedaj privablja veliko število obiskovalcev in pomeni spodbudo za razvoj kraja in ustvarjanje novih delovnih mest.
• Janez Ziherl z Mestne občine Kranj je najprej predstavil izvedeni projekt ureditve mostu čez kanal reke Save, ki je bil predhodno za obiskovalce zaprt zaradi bližine hidroelektrarne, sedaj pa predstavlja prijetno sprehajalno pot in povezavo med starim mestnim jedrom, Savo in nakupovalnim območjem. Posebnost Kranja je tudi naravni kanjon Kokre v samem centru, kjer je v načrtu priprava odloka o varovanju kanjona in ureditve poti po njem.
• Sandi Marzidošek z Mestne občine Celje je spregovoril o izzivih vode v Celju. Mesto ureja Šmartinsko jezero, voda je blizu občanom na Savinjskem nabrežju, veliko vodnih elementov je bilo uporabljenih pri prenovi starega mestnega jedra.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so udeleženci izmenjali videnje o tem, kakšna bodo mesta v letu 2030.