Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (februar 2021)

Na e-demokraciji je objavljen predlog Zakona o celostnem prometnem načrtovanju.

Zakon ureja cilje in načela celostnega prometnega načrtovanja, vrste celostnih prometnih strategij, njihovo vsebino in postopek priprave ter pravila za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja. Predlog določa, da so za celostno prometno načrtovanje in izvajanje celostnih prometnih strategij pristojne država in občine.

Določena so načela celostnega prometnega načrtovanja:

  • načelo trajnostne mobilnosti – razvoj trajnostnega prometa v korist trajnostnim oblikam mobilnost,
  • načelo prioritete upravljanja prometa – prednostno zagotoviti boljši izkoristek obstoječe prometne infrastrukture in ukrepov upravljanja prometa pred vlaganji v nove infrastrukturne zmogljivosti,
  • načelo celostnega pristopa –  vse vrste prometa je treba obravnavati kot celoto, jih med seboj uravnotežiti in povezati v enovit prometni sistem,
  • načelo dostopnosti v prometnem sistemu – država in lokalne skupnosti poskrbijo, da se s prometnim sistemom zagotavlja ustrezna prometna dostopnost  vsem prebivalcem, pri čemer se posebna skrb nameni šibkejšim udeležencem v prometu,
  • načelo vključevanja eksternih stroškov prometa – pri celostnem prometnem načrtovanju se upoštevajo tudi eksterni stroški vplivov posameznih zvrsti prometa na zdravje in okolje in se spodbuja sprejemanje ukrepov, ki pomenijo udejanjanje načela, da morajo uporabniki prometne infrastrukture v čim večji meri kriti celotne eksterne stroške prometa,
  • načelo gospodarnosti z viri – upošteva se smotrno rabo prostora, finančnih in energetskih virov,
  • načelo sodelovanja pri usklajevanju celostnih prometnih strategij – država in občine ter drugi udeleženci celostnega prometnega načrtovanja v okviru svoje organiziranosti in pristojnosti medsebojno sodelujejo in se usklajujejo,
  • načelo sodelovanja javnosti – pri odločanju in sprejemanju celostnih prometnih strategij se omogoča sodelovanje javnosti.

Zakon predvideva tri vrste celostnih prometnih strategij (CPS), in sicer:

  • državna CPS kot krovni strateški dokument države,
  • regionalna CPS, 7-letni strateški razvojni dokument prometne ali problemske regije, ki ga sprejmejo občine v soglasju z ministrom,
    • določena je obvezna usklajenost regionalne CPS in regionalnih razvojnih programov ter regionalnih prostorskih planov,
    • strategija določa tudi regijske projekte, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna v skladu z javno finančnimi zmožnostmi,
  • občinska CPS, 5-letni strateški dokument.

Občinam se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za sofinanciranje stroškov izdelave  regionalnih in občinskih CPS. Predvidena je presoja kakovosti CPS-jev, ki jo zagotovi in financira država.

Predlog zakona vključuje nekatere posebne določbe, ki se tičejo samo ali pretežno mestnih občin, kot na primer:

  • mestne občine morajo obvezno sprejeti CPS (22. člen),
  • Ljubljana in Maribor morata sprejeti načrt upravljanja mestne logistike,  mesta z več kot 10.000 prebivalci pa to vsebino vključijo v CPS (24. člen),
  • mestne občine v OCPS opredelijo cilje parkirne politike, z načrtom parkirne politike pa določijo ukrepe in njihovo izvajanje (25. člen).

Načrt upravljanja mestne logistike in načrti parkirne politike se sprejmejo v roku 2 let po uveljavitvi podzakonskega akta ministra, ki bo predpisoval njihovo vsebino.

Predlog zakona je v javni obravnavi do 22. 3. 2021.