Zakon o zaščiti prijaviteljev (marec 2022)

V mesecu juliju 2022 je Ministrstvo za pravosodje poslalo novo verzijo predloga Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki je za mestne in druge občine bolj neugodna od predhodnih delovnih verzij. ZMOS se je odzval s številnimi predlogi za poenostavitve in izboljšave ureditve vzpostavitve notranje poti prijave za občine. Ministrstvo se je do predlogov ZMOS opredelilo, nekatere predloge je upoštevalo.

Med drugim je ministrstvo tako dodalo nov odstavek, ki omogoča najem zunanjega izvajalca storitve sprejema prijav, medtem ko mora biti obravnava prijave po interpretaciji predmetne EU direktive vedno v domeni zaupnika, ki mora biti imenovam izmed zaposlenih. Razširila se je tudi možnost, da lahko občine oblikujejo skupne notranje poti (predhodno je bilo to možno zgolj v okviru SOU). Upoštevan je bil predlog, da lahko vrtci z občino dogovorijo skupno notranjo pot prijave.

15. 9. 2022 je bil predlog zakona posredovan Vladi v obravnavo (povezava).

7. 4. 2022 Ministrstvo za pravosodje organizira okroglo mizo na temo predloga Zakona o zaščiti prijaviteljev. Več informacij tukaj.

Ministrstvo za pravosodje pripravlja predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev. Strokovno usklajevanje predloga se je začelo decembra 2021 in bo potekalo do marca 2022.

Namen zakona je izboljšati odziv družbe na zaznane nepravilnosti in kršitve, ter prispevati k njihovi čim hitrejši odpravi. Predlog zakona izboljšuje zaščito prijaviteljev, ki za kršitve oziroma nepravilnosti izvedo pri opravljanju svojega dela.

Predlog zakona predvideva obveznost vzpostavitve t. i. notranjih poti prijave. Notranja prijava je ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvi znotraj pravnega subjekta v zasebnem ali javnem sektorju, pri katerem je kršitev nastala. Zavezanci za vzpostavitev notranje poti bodo predvidoma

  • subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi,
  • subjekti z 10 in več zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, področjih zbiranja in odvoz odpadkov ter ravnanja z njimi in pridobivanje sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki in organizacije na področju visokega šolstva,
  • ministrstva, vključno z organi v sestavi ministrstva, vladne službe, javne agencije, urad predsednika republike, sodišča, Državno odvetništvo, Državno tožilstvo, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije ter samoupravne lokalne skupnosti.

Zavezanci bodo morali imenovati eno ali več zaupanja vrednih oseb ali notranjo organizacijsko enoto za prejem in obravnavo notranjih prijav (t. i. zaupnik). Občine, ki so ustanovile skupno občinsko upravo bodo lahko vzpostavile skupne notranje poti za prijavo, ki jih bo upravljala skupna občinska uprava. Skupne notranje poti prijave bodo lahko vzpostavili tudi javni zavodi, ki imajo skupnega ustanovitelja. Zavezanci bodo morali notranjo pot prijave opredeliti v notranjem aktu.

ZMOS se je 3. 3. 2022 udeležil spletnega sestanka na temo zakona, ki ga je sklicalo Ministrstvo za pravosodje. Podan je bil predlog, da Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s KPK, MJU in združenji občin pripravi vzorec notranjega akta, ki določa notranje poti prijave, za občine. Izražena je bila podpora določbi glede skupnih notranjih poti za prijavo v okviru SOU. Podana je bila pripomba, da nove obveznosti za poročanje pomenijo dodatne administrativne obremenitve in da naj bo zato poročanje čim bolj preprosto.

V razpravi je več deležnikov dalo pobudo, da naj zakon omogoča outsourcing, tj. da bi lahko zavezanci za zaupnika imenovali nevladno organizacijo, odvetnika, drugo podjetje oz. nekoga, ki ni zaposlen pri zavezancu.