Mehanizmi podpore za doseganje podnebne nevtralnosti slovenskih občin
ZMOS je dne 19. 4. 2022 organiziral spletni dogodek na temo podnebnih ukrepov in podnebne nevtralnosti slovenskih občin, s poudarkom na podpornih mehanizmih za občine. Dogodek, ki je nastal ob podpori Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, je spremljalo preko 60 oseb, sodelovali so predstavniki različnih evropskih in državnih organov.
Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je v uvodnem govoru izpostavil videnje, da imajo mesta in občine pri zelenem prehodu pomembno vlogo – s svojim zgledom, politikami in strateškim pristopom vplivajo na delovanje gospodarstva in navade občanov, s konkretnimi projekti neposredno zmanjšujejo okoljski vpliv delovanja občinskih institucij in zagotavljajo večjo odpornost na podnebne spremembe. »Pot do podnebne nevtralnosti ne bo lahka, je pa nujna, in prej ali slej bo zahtevala tudi bolj sistemsko podporo s strani državnih institucij. Mesta so bolj fleksibilna in se lahko hitreje odzivajo od državnega aparata, zato menim, da morajo biti na tem področju tudi bolj ambiciozna od države.«
Durmish Guri, direktor Sveta evropskih mest in regij (CEMR), ki izvaja naloge urada Konvencije županov za Evropo, je poudaril, da že sami stroški podnebnih sprememb pričajo o nujnosti hitrega delovanja, usmerjenega v cilj EU za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. CEMR si prizadeva za krepitev dialoga in podpira priložnosti za izmenjave mnenj in izkušenj med nacionalnimi združenji občin in drugimi deležniki, tudi s podporo tovrstnim dogodkom.
Prva predstavitev je pregledala stanje in razvoj podnebnih politik na ravni EU. Pedro Bizarro iz urada Konvencije županov je povzel Evropski zeleni dogovor in predlog zakonodajnih paketov »Pripravljeni na 55«. Cilj EU je, da do leta 2030 za 55 % zmanjša emisije, kar bo EU podprla z zakonodajnimi spremembami na področjih trgovanja s pravicami do emisij, energetske učinkovitosti, transporta, davkov itd.
Med konkretnimi mehanizmi za podporo mestom sta dr. Romana Jordan z Instituta Jožef Stefan in Matthew Baldwin iz Evropske komisije (EK) predstavila Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta, ki v okviru programa Obzorje Evropa cilja na pot podnebne nevtralnosti pripeljati 100 mest. Rok za prijavo na misijo je potekel januarja, prijavilo se je kar 377 mest, od tega 8 iz Slovenije. Vodja misije, g. Baldwin je obvestil, da bo izbor mest objavljen v prihodnjih tednih, upoštevana bo tudi geografska porazdelitev, zato bodo v misijo vključena mesta iz vseh držav članic EU. Uspešni prijavitelji lahko računajo na podporo misije za pripravo strateških dokumentov, investicijskih in akcijskih načrtov za dosego podnebne nevtralnosti. Aktivnosti mest in podpora bodo določeni v nezavezujoči podnebni pogodbi, s podpisom pa bo mesto pridobilo tudi oznako, da sodeluje v misiji, kar bo odpiralo dodatne priložnosti za pridobivanje evropskih sredstev. V razpravi je bila izpostavljena pomembna vloge dr. Romane Jordan, ki je nekdanja članica odbora misije, pri informiranju in spodbujanju slovenskih mest za prijavo.
Konkretne pripravljalne aktivnosti petih mestnih občin, ki so se prijavile na misijo, je predstavila Eva Romih z Mestne občine Kranj. Informacije o misiji so mestne občine najprej pridobile ravno preko dr. Romane Jordan in dogodkov ZMOS leta 2020, sledili so podrobnejši sestanki v okviru delovnih teles ZMOS in končna odločitev petih mestnih občin za prijavo. Te so koordinirale svoje aktivnosti in se skupaj pripravljale na prijavo, ki so jo nato samostojno oddale. Ključna ugotovitev je, da bodo mesta potrebovala finančno in strokovno pomoč s strani države za uresničitev cilja podnebne nevtralnosti. Zato je ZMOS Vladi že predlagal vzpostavitev medsektorske strokovne ekipe na državni ravni, ki bi pomagala usmerjati mesta.
Sledila je predstavitev Konvencije županov. Pedro Bizarro (CEMR, urad Konvencije županov) je izpostavil predvsem nove zaveze v okviru konvencije, ki so skladne s politikami EU, Evropskim zelenim dogovorom in evropsko podnebno zakonodajo. Konvencija sledi skupni usmeritvi podnebne nevtralnosti do leta 2050, od podpisnic se pričakuje postavitev srednje in dolgoročnih ciljev, ki sledijo ciljem EU in so vsaj toliko ambiciozni kot nacionalni cilji. Udeleženci dogodka so bili opozorjeni tudi na bogato zbirko strokovne in podporne literature, ki je bila pripravljena v okviru konvencije.
Elisa Decourcelle iz CEMR je predstavila Sporazum o zelenih mestih (Green City Accord), ki dopolnjuje aktivnosti Konvencije županov in se osredotoča na okoljsko čista in zdrava mesta. Župani podpisniki sporazuma se zavezujejo do leta 2030 izboljšati kakovost zraka, zelena območja v mestih, krožno gospodarstvo, znižati onesnaženje s hrupom itd. Sodelovanje v sporazumu omogoča mreženje mest, primerjave politik in rezultatov ter tudi boljše možnosti za pridobivanje evropskih sredstev.
Klemen Košir z Ministrstva za infrastrukturo je predstavil delovanje Urada za zeleni prehod in konkretne finančne spodbude za občine. Nov urad v okviru MZI je nastal zaradi potrebe po tesnejši medresorski koordinaciji pri uresničevanju okoljskih ciljev, hkrati pa urad deluje kot izvajalski organ ministrstva, ki razpisuje sredstva. V okviru zaključevanja evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2014-2020 ima MZI odprte različne razpise za okoljske projekte, izvajajo se tudi ukrepi trajnostne mobilnosti v okviru mehanizmov celostnih teritorialnih naložb (CTN) in dogovora za razvoj regij (DRR). Predstavil je predvideno sofinanciranje okoljskih ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost ter osnutek ukrepov, ki so predvideni pri izvajanju EKP za obdobje 2021-2027.
Dogodek se je zaključil s področjem prilagajanj na podnebne spremembe v urbanih okoljih. Barbara Simonič z Oddelka za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor je predstavila strokovne projekcije posledic podnebnih sprememb. V Sloveniji se je temperatura dvignila za 1,7 °C v obdobju 1961-2011 in za 2°C do danes. Hkrati se niža višina padavin, višina snežne odeje, povečuje se trajanje sončnega obsevanja. Izpostavila je izdelane scenarije podnebnih sprememb za Slovenijo do leta 2100, ki so dostopni tukaj. Med podpornimi ukrepi je poleg do sedaj naštetih izpostavila program Life in Misijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je namenjena regijam. MOP med ukrepi za mesta načrtuje pripravo ocen ranljivosti po občinah in pripravo občinskih strategij prilagajanja.
Podporni mehanizmi torej že obstajajo – okoljsko ukrepanje se vse hitreje premika iz faze političnega dogovarjanja (določitve ciljev, pogajanj med državami itd.) v fazo implementacije, ki pa se bo v večini dogajala ravno v mestih.
