Nacionalna strategija za izstop iz premoga in odziv MO Velenje
Vlada je sprejela “Nacionalno strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda”, ki predvideva prenehanje obratovanja šestega bloka TEŠ in pridobivanja lignita, v Savinjsko-Šaleški (SAŠA) regiji najpozneje v letu 2033. V Velenju opozarjajo na neambiciozno zastavljen načrt ustvarjanja delovnih mest.
Sprejeta strategija je dostopna na tej povezavi. Strateški in operativni cilji pravičnega prehoda premogovne regije SAŠA so zgrajeni okrog 5 stebrov (pravičen energetski prehod; sanacija razvrednotenih območij; trajnostna mobilnost; trajnosten gospodarski razvoj in zaposlitve), določenih je 39 konkretnih ukrepov. Vlada je skupaj s sprejemom strategije naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da pripravi Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa mora pripraviti Predlog zakona o gospodarskem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije.
Župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol je v svoji izjavi glede sprejete strategije za izstop iz premoga poudaril, da je bila Uprava Mestne občine Velenje pri pripravi strategije zelo aktivna, saj so podali konstruktivne pripombe, tematiko obravnavali na sejah sveta, kjer so sprejeli tudi vsebinske sklepe, ter jeseni 2021 pripravili zelo odmevno mednarodno razvojno konferenco kot prispevek pri iskanju pravičnejših rešitev za regijo.
Župan je izpostavil tako pozitivne strani strategije, ki so bile dodane na podlagi pripomb MOV, kot slabe oz. zaskrbljujoče zaveze, sprejete s strategijo – predvsem neambiciozno zastavljen načrt ustvarjanja delovnih mest. To pomeni, da bo za nadomestna delovna mesta morala poskrbeti regija oziroma občina sama, skupaj s poslovnimi subjekti, “saj ljudi ne bomo pustili na cedilu“.
V MOV menijo, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni realna, saj do takrat v Sloveniji ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov električne energije. Skrb vzbujajoče je tudi, da strategija ne določa odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celotni proces ter ščitil interese premogovnih regij.
V preteklem tednu so s strani države na MOV prejeli nabor projektov, ki ni v skladu s projekti, ki jih je identificiral pripravljavec strategije, tj. podjetje Deloitte. Projekti lokalne skupnosti, ki so bili v času priprave strategije zelo visoko ocenjeni, v gradivo sploh niso vključeni. Med projekti je 13 projektov Skupine Holding Slovenske elektrarne, kar je v osnovi dobro. A kot je izjavil župan Dermol “Ne moremo pa pristati na to, da bi se sredstva, namenjena za prestrukturiranje regije, porabila za finančno sanacijo Skupine HSE, financiranje poskusnih projektov, od katerih ne vemo, če bomo kaj imeli, ter za financiranje nadomestnih energetskih virov. Sredstva se morajo vlagati v razvoj, odpiranje novih nadomestnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.” V Velenju bodo še naprej vztrajali, da se morajo sredstva vlagati v razvoj, odpiranje novih nadomestnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, saj se lahko le tako doseže pravičen prehod za ljudi. Ključno ostaja tudi vprašanje zagotavljanja ogrevanja prebivalstva.
MOV je identificirala naslednje projekte, ki bi prispevali k pravičnemu prehodu in bi morali biti sofinancirani iz Sklada za pravični prehod: Industrijsko-tehnološki inkubator, Center prihodnosti – celovita obnova Stare elektrarne, Poslovna cona Pesje, Zelena soseska za mlade družine Zlati grič, Vodikove tehnologije itd. Na predsednika vlade so v zvezi s tem poslali odprto pismo, saj je MOV v pripravo posameznih projektov že vložila veliko naporov in finančnih sredstev, obenem pa je najpomembnejše, da občine, kot ključni razvojni subjekti in tisti, ki ščitijo javni interes, ne smejo biti izločene iz procesov prestrukturiranja.
