O financiranju mestnih občin v Delu
Delo je 28. 5. 2020 objavilo članek z naslovom “Meščanom dodatni milijoni ne zadoščajo“, ki naslavlja problematiko neustreznega financiranja mestnih občin. Članek je dostopen na tej povezavi.
V članku so predstavljena tudi stališča Združenja mestnih občin Slovenije, ki opozarja na neustrezen položaj mestnih občin v okviru sistema financiranja občin. Kot posebna ustavna kategorija in regionalna središča mestne občine nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev, kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za opravljanje lokalnih nalog, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne odraža in ne pokrije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Tako se lahko omeni najmanj mrežo javnih vrtcev, knjižnice, poklicne gasilce, družinske pomočnike ipd. Ob tem je potrebno upoštevati še višje stroške vzdrževanja infrastrukture v urbanih okoljih, pritiske na infrastrukturo in storitve zaradi številnih dnevnih migracij, večje število začasnega prebivalstva, večje število javnih uslužbencev (vzgoja in izobraževanje, druge socialne storitve) ipd. Z nastankom novih občin, nastalih na območjih mestnih občin, se je delež sredstev slednjih realno zmanjšal, ostal pa jim je nabor osnovnih javnih storitev za praktično enako število uporabnikov, in še bi lahko naštevali.
Morda je najbolj zgovoren primer vezan na posledice povišanja stroškov dela zaradi dviga plač v javnem sektorju v letu 2019. Analiza ocene finančnega učinka je pokazala, da naj bi bil finančni učinek višjih plač javnih uslužbencev na vse občine 19,6 milijona evrov, več kot polovica (natančneje 54 % oziroma 10,7 milijona evrov) tega zneska odpade na 11 mestnih občin, ki predstavljajo le 5 % števila vseh občin v Sloveniji. Samo 12 % finančnega učinka pa se razporedi na kar 154 oziroma na 73 % občin.
ZMOS je na podlagi vsega tega že večkrat predlagal spremembe sistema financiranja občin, ki bi moral pokriti dejanske stroške vsem občinam. Zavzemamo se za diferenciacijo občin v tri kategorije glede na velikost oziroma število nalog, ki jih opravljajo, alternativno pa za dodatek za financiranje mestnih občin kot ustavne kategorije. Pri tem poudarjamo, da ustrezno financiranje mestnih občin ne sme biti na račun zmanjšanega financiranja ostalih občin, temveč se mora sistem prilagoditi na način, da bo vsem občinam pokrito izvajanje zakonsko določenih nalog.
