Vlada sprejela Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost

Vlada je 28. 4. 2021 potrdila in 30. 4. 2021 Evropski komisiji predložila Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF).

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NOO) določa štiri prednostna razvojna področja in 16 komponent, vključuje pa tudi nekaj manj kot 50 ukrepov in številne reforme. Slovenija bo po načrtu do leta 2026 počrpala celotno kvoto približno 1,8 mrd EUR nepovratnih sredstev in 666 milijonov EUR posojil (od kvote 3 mrd EUR).

Med ukrepi, ki so pomembni za mestne občine in občine, so v NOO navedeni na primer:

  • investicije v kanalizacije pod 2000 PE,
  • investicije v vodovode,
  • investicije v javno turistično infrastrukturo,
  • investicije v kulturno infrastrukturo in kulturno dediščino,
  • investicije v ekonomsko-poslovno infrastrukturo,
  • investicije v javna najemniška stanovanja,
  • digitalizacija področja urejanja prostora.

Načrt vključuje tudi nekatere konkretne projekte, med drugim nadgradnjo železniških postaj Ljubljana, Domžale in Grosuplje ter železniških prog Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Borovnica, Medicinsko fakulteto v Ljubljani, infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, nekatere novogradnje in obnove izobraževalne infrastrukture ter vzpostavitev enotnega nacionalnega centra za delovanje in koordinacijo sil zaščite in reševanja.

Kot je izpostavila državna sekretarka na SVRK Monika Kirbiš Rojs, je NOO v prvi vrsti dokument reformne narave. Z njim se bo Slovenija obvezala k izvedbi reform, ki bodo pogoj za črpanje sredstev za izvedbo naložb.

Koordinacijsko vlogo za izvajanje NOO bo prevzelo Ministrstvo za finance, sredstva se bodo delila preko razpisov, ki jih bodo vodila resorna ministrstva.

Sam mehanizem RRF še ni operativen. Februarja je bila sprejeta evropska uredba o RRF, ki določa okvirni rok 30. 4. 2021 za posredovanje NOO. Za zagon mehanizma RRF je najprej potrebna ratifikacija sklepa Sveta EU o sistemu virov lastnih sredstev EU s strani vseh držav članic. To bo omogočilo zadolževanje EU na finančnih trgih za financiranje mehanizma. Sklep še ni ratificiran v desetih državah članicah.

Po prejemu NOO bo Evropska komisija v dveh mesecih načrt ocenila in v primeru pozitivne ocene posredovala v potrditev Svetu EU, ki o tem sprejme odločitev v roku enega meseca. Po besedah ministra Černača bo po optimističnem scenariju mehanizem zaživel do septembra, prvi razpisi bi lahko bili objavljeni do konca leta.

Celoten dokument s prilogama je dosopten na tej povezavi.