Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (sprejet 7. 12. 2020)

Zakon o finančni razbremenitvi občin je objavljen v Uradnem listu RS, št. 189/20, 15. 12. 2020. Veljati začne 30. 12. 2020, uporablja pa se ga od 1. 1. 2021.

Spodaj je pregled nekaterih mejnikov pri sprejemanju zakona.

Državni zbor je 7. 12. 2020 na izredni seji soglasno, z 81 glasovi ZA in nobenim proti, sprejel Zakon o finančni razbremenitvi občin. Več tukaj.

Sprejeto besedilo zakona je dostopno tukaj.

Vlada je na dopisni seji dne 18. 11. 2020 dala soglasje k predlogom amandmajev k Predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin. Gre za amandmaje o financiranju skupnih občinskih uprav, nekatere nomotehnične popravke in amandma v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem. Vlada je potrdila tudi amandma, ki bo v zvezi s financiranjem subvencioniranja prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja sicer ohranil ureditev, da sredstva zalagajo občine, po novem pa bo celoten strošek financiranja prešel na državo. Več informacij tukaj.

Državni zbor je v okviru druge obravnave predloga zakona 20. 11. 2020 potrdil večino predlaganih amandmajev. Skupni učinki zakona za občine naj bi po novem tako presegali 70 milijonov evrov. Predlog zakona s sprejetimi amandmaji bo obravnavan na prihodnji seji Državnega zbora.

4. 11. 2020 je bil predlog ZFRO obravnavan na 31. nujni seji Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Koalicijske stranke so vložile vrsto amandmajev (dostopni tukaj), predlog zakona z dopolnili je bil s 17 glasovi za in nobenim proti na odboru potrjen.

Spremembe, ki so bile vključene v ZFRO so:

  • sredstva za sofinanciranje investicij iz 21. člena ZFO v višini 6 % skupne primerne porabe se bodo preoblikovala v sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, s čimer ne bodo več namenska za posamezne projekte (ki jih je potrebno prijavljati ministrstvu, vključevati v državni NRP itd.), temveč bodo ta sredstva postala tekoči transfer; sredstva se bodo občinam izplačevala po dvanajstinah do 20. dne v mesecu za tekoči mesec;
  • dodatno financiranje v višini 3,5 % primerne porabe za občine, ki imajo evidentirana romska naselja (razširitev iz občin, ki imajo romskega svetnika),
  • omogočanje zadolževanja občin tudi za neinvesticijske (mehke) evropske projekte,
  • pri sredstvih za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja ne bo več zalaganja sredstev iz občinskih proračunov za polovični delež, ki ga zagotavlja državni proračun,
  • država bo prevzela obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe.

ZFRO bo tako posegel v 12 zakonov, skupni finančni učinki osnovnega predloga in dopolnil pa so po mnenju ministra Boštjana Koritnika blizu 70 milijonov evrov, in sicer 31,5 milijona evrov zaradi prevzema obveznosti države od občin, 4,7 milijona pri občinah z romskih prebivalstvom, 25,9 milijona evrov zaradi uveljavitve polne višina nepovratnih sredstev za financiranje investicij ter 1,9 milijona evrov zaradi prevzema stroškov gasilskega zavarovanja na državo.

Na seji odbora je sodeloval tudi predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni, ki je predlog ZFRO označil za ravno tako pomemben korak kot je bil dvig povprečnine. V zadnjih 30 letih so se namreč v zakonodaji nabrale številne nelogičnosti, ki finančno obremenjujejo občine. Predlog zakona je pomemben korak naprej, ki po njegovi oceni rešuje vsaj tri četrtine najtežjih primerov, kjer so bile občine neupravičeno primorane v financiranje nalog, ki sodijo v državno pristojnost. Posebej je izpostavil preskok v miselnosti v zvezi s preoblikovanjem sredstev za sofinanciranje občinskih investicij, kjer so bili administrativni postopki za črpanje teh sredstev izjemno dolgotrajni in zahtevni. S tem, ko bodo po preoblikovanju ta sredstva postala tekoči transfer, se kaže krepitev zaupanje med državno in lokalno ravnjo.

Amandmaji koalicije so bili na seji odbora sprejeti brez glasu proti, obravnava predloga ZFRO pa bo uvrščena že na novembrsko redno sejo Državnega zbora. Potek seje si lahko ogledate na tej povezavi.

27. 10. 2020 je Državni zbor v prvi obravnavi potrdil primernost predloga ZFRO za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona je prejel široko podporo poslank in poslancev (79 za, 2 proti). Koalicija je napovedala vložitev različnih dopolnil, med drugim tudi odpravo prehodnega obdobja pri sofinanciranju občinskih investicij po 21. členu ZFO tako, da bi bilo 6 % sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi države mogoče že v letu 2021.

V obdobju od januraja do junija 2020 so združenja občin poslala več pozivov k hitri obravnavi predloga ZFRO.

ZMOS je julija pripravil amandmaje na predlog ZFRO v zvezi z načinom zagotavljanja subvencij za stanovanja (predlagano, da se sredstva, ki jih mora plačevati država, med letom ne bi več zagotavljala iz občinskih proračunov), z dodatnim financiranjem občin, v katerih živi stalno naseljena romska skupnost, s povečanjem stopnje nepovratnih sredstev za izvajanje občinskih investicij po 21. členu ZFO itd.

Vlada je na 54. seji dne 12. 12. 2019 določila besedilo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. S predlaganim zakonom se ureja zmanjšanje stroškov občin za izvajanje z zakonom določenih nalog, zmanjšanje administrativnih postopkov in povečanje nekaterih prihodkov občin. Načeli zakona sta uskladitev nalog z ustavnim načelom, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, ter načelo racionalnejše porabe javnih sredstev.

Nekatere poglavitne rešitve predloga zakona so:

  • vezano na Zakon o upravnih taksah – zvišuje se upravna taksa za lokacijsko informacijo, uvaja se tarifa za upravno takso za izdelavo potrdila o pogojih za spreminjanje meja parcele;
  • vezano na Zakon o izobraževanju odraslih – administrativna razbremenitev, po kateri bo lahko občina (ali več občin) sprejela program izobraževanja odraslih za več let skupaj;
  • vezano na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – država bo prevzela obveznost plačevaja mrliških pregledov in obdukcij, prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za otroke, do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani;
  • vezano na Zakon o socialnem varstvu – na državo se prenese financiranje družinskega pomočnika;
  • vezano na Zakon o notariatu – uvaja se plačljivost izdaje potrdila o namenski rabi zemljišča in lokacijske informacije.

Besedilo predloga je dostopno na spletni strani Državnega zbora. Morebitna mnenja na predlog zakona lahko občine posredujejo v Državni zbor do 15. 1. 2020.

Pretekle informacije – Zakon o zmanjšanju stroškov občin (julij 2019):

Na podlagi dela Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin (DS) in poročila o delu DS, potrjenega na tretji seji DS dne 18. 6. 2019, bo Vlada predlagala spremembo zakonodaje s ciljem zmanjšanja stroškov občin v treh skupinah. Prva skupina sprememb je pripravljena v obliki dveh predlogov zakonov – predloga Zakona o zmanjšanju stroškov občin in predloga Zakona o spremembah Zakona o financiranju občin.

Zakon o zmanjšanju stroškov občin (ZZSO) vključuje spremembe šestih zakonov in sicer Zakona o zdravstvenem varstvi in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o socialnem varstvu, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakona o notariatu, Zakona o upravnih taksah in Zakona o izobraževanju odraslih. Predlog ZZSO predvideva:

  • finančno razbremenitev občin, saj te ne bodo več plačevale obveznosti, ki so po svoji naravi državne. Tako bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne, financiranje družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe. Okvirno gre za več kot 32 mio evrov;
  • povečanje prihodkov občin na račun ukinitve določenih neutemeljenih oprostitev, npr. izdelava lokacijske informacije bo poslej tudi za notarje plačljiva, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele bo na novo odločena;
  • administrativno razbremenitev, ki bo posredno vplivala na zmanjšanje stroškov občin, npr. sprejemanje programa izobraževanja odraslih na vsakih nekaj let in ne več vsako leto, kot doslej.

Predlog zakona je bil na portalu e-Demokracija objavljen v petek, 12. 7. 2019, z možnostjo komentiranja do 16. 8. 2019. Napovedan pa je tudi usklajevalni sestanek z združenji občin po poletnih počitnicah.